V vlogi učečega se kuharja je danes tudi Slovenija, medtem ko džombe Evropske unije gledajo v naš pisker s pripravljeno telefonsko številko za naročilo alternative. Pravzaprav se moram popraviti: alternativo ima EU že na mizi. Chef Cerar je za predjed pripravil bodečo žico, ki naj bi ustavila begunski val. Avstrijci, kot staroselci Unije, so tako, za ziher, žico napeljali tudi na svoji meji. Tam, kjer so ostale luknje, so namestili policiste. Včasih smo temu rekli mejni prehodi. Potem jim nekaj časa nismo rekli nič. Zdaj so spet mejni prehodi. Saj je prav, da trenirate samostojnost, je bilo mogoče razumeti to potezo, vendar »sicher ist sicher«. Chef Cerar jajce na oko, chef Faymann jajca po benediktinsko z žličko kaviarja povrhu. Frau Merkel je svojemu osebju naročila, naj ob jajce in kaviar položijo še rezino prekajenega lososa. Ker v tej veliki ljubeči družini nihče več ne zaupa nikomur. Zato imamo žice in policiste na mejah, za katere smo se menda zmenili, da jih ni več.
Poskusiti je bilo treba nekaj drugega. S pomočjo svoje sous-chef de cuisine Györkös-Žnidarjeve je Cerar pripravil zakon o tujcih, ki nas bo obvaroval pred vsemi tistimi milijoni, ki bi želeli dobiti azil v naši državi (in bi seveda našo deželo uporabili le za bazo, iz katere bi potem napadali Evropo in njene vrednote), upajoč, da bo s to govejo župo z rezanci, kuhano govedino s praženim krompirjem in žlico hrena prepričal zahtevne brbončice evropskih staroselcev. Ti bi nato priznavajoč, da znamo kuhati po domače, a z evropskim pridihom, z mastnimi ustnicami in zadovoljnim nasmehom umaknili pooblaščene uradne osebe z mejnih prehodov, ki bi spet izgubili to grdo ime.
Kakšni prazni upi! Kot da bi burekdžinica na Miklošičevi računala na Michelinovo zvezdico… Tudi lokalna komponenta v kuhinji seveda ni prinesla uspeha. Po praženi čebuli smrdeča kuharska ekipa je izvedela, da bo evropska komisija predlagala trimesečno podaljšano bivanje za avstrijske policiste na naših mejah, kot tudi za policiste, ki po več kot 20 letih strašijo potnike na mejah Nemčije, Danske, Švedske in Norveške. Ker Nemčija razmišlja o podaljšanju do konca poletja – hej, ve se, da ilegalci najraje potujejo poleti – bo enako razmišljala tudi Avstrija. Pa lahko ta vlada skuha še kakšen zakon, ki bo prepovedal vsakršno gibanje v trikilometrskem obmejnem pasu (živali, ki tega zakona ne bodo spoštovale, bodo odvzete iz narave), nič ne bo pomagalo. Zakoni niso dovolj. Evropsko jedro, ki ima številko »pica na dom« shranjeno na hitri izbiri, zahteva akcijo.
Naslednji korak je zato več kot predvidljiv in končno je jasno, kaj je minister Erjavec mislil s tistimi svojimi »previdnimi« izjavami, da bodo Hrvati občutili ves srd Slovenije, če bodo uporabili štos »ne priznavamo tega sodišča«, ko bo arbitražno sodišče v Haagu odločilo, da slovensko teritorialno morje sega do črte Rt Kamenjak – Commachio. Edini preostali resni slovenski konzorcij gradbenih podjetij, zbranih okoli GH Holdinga, bo dobil naročilo za gradnjo zidu natančno po maketi, kot jo je Slovenska vojska oblikovala v naravi, ko je postavila panelne ograje. Ni hudič, da v Bruslju tega ne bodo prepoznali kot mejo z maksimalno penetracijsko zaščito pred vdorom beguncev na ozemlje vedno manjše EU in bo evropska komisija avstrijske policiste z mejnih prehodov s Slovenijo končno poslala na dopust.
Račun bomo seveda poslali v Zagreb.
