»Ne glede na starost posameznika, zlasti pa pri otrocih in starejših ljudeh z že fiziološko bolj suho kožo, lahko pride zaradi nizkih zimskih temperatur in zmanjšane vlažnosti mrzlega zraka do razdraženosti kože. Koža zato srbi, se lušči, zaradi vnetja je rdeče obarvana, včasih tudi poči, kar boli, na tako kožo pa se lahko nacepijo tudi bakterijske ali glivične okužbe,« opozarja specialistka dermatovenerologije prim. mag. Ana Benedičič.
Kot pravi, je zaradi nizkih temperatur in zmanjšane vlažnosti zraka koža bolj suha zlasti na okončinah. Tudi izločanje žlez lojnic je zmanjšano prav na predelih, ki so izpostavljeni nižjim temperaturam. Zato je zlasti na okončinah, kjer je manj lojnic, koža pozimi slabo namaščena in slabše zadržuje izhlapevanje vode. Stanje lahko še dodatno poslabša pogosto umivanje z uporabo vroče vode in toaletnih sredstev, ki razmastijo kož, suši pa jo tudi suh zrak preveč ogrevanih prostorov.
Zato dermatovenerologinja svetuje, še posebno v najbolj mrzlih dneh, namesto vročih kopeli kopanje in prhanje s toplo vodo do največ 35 stopinj Celzija. Poleg tega mora biti kopanje tudi časovno omejeno, da ne oslabi maščobno-kislega zaščitnega sloja vrhnjice kože. Peneče kopeli, razmaščevalne gele za prhanje in alkalna mila je bolje zamenjati z oljnimi toaletnimi sredstvi. »Vlažne kože po kopanju ne drgnemo, ampak le popivnamo in vsaj okončine ter pri manjših otrocih pod plenico takoj na še vlažno kožo namažemo negovalno mazilo za otroško kožo, lahko tudi lekarniško otroško hladilno mazilo.«
Otroci so več na snegu
Pozimi je treba posebno skrb nameniti zlasti otroški koži. »Otroci pred puberteto imajo zaradi slabšega delovanja lojnic že tako bolj suho kožo, ki je v predšolski dobi tudi tanjša in pogosto slabše tvori tudi zaščitne pigmente pred ultravijoličnim (UV) sončnim sevanjem. Hkrati je občutljiva otroška koža že zaradi njihovega življenjskega stila z več gibanja in igre na prostem tudi bolj izpostavljena kot koža odraslih, ki delamo v zaprtih prostorih,« poudarja Benedičičeva. Svetuje, da zato otroško kožo v zimskih mesecih zaščitimo predvsem pred izsušitvijo, ki jo povzročajo mraz, veter pa tudi suh zrak v bivalnem okolju. Na izpostavljenih delih glave tako otroka pred odhodom na mraz namažemo z bolj mastnim kozmetičnim pripravkom, ki ščiti pred mrazom in vetrom zaradi izolacijskega učinka višjega deleža maščobnih sestavin. V sončnih dneh, še zlasti v visokogorju, ga redno, ne glede na vreme, zaradi okrepljenega UV-sevanja ob odboju od snega, ledu in skalovja zaščitimo tudi pred UV-sevanjem.
Oči in bližnjo okolico pred močnim soncem tudi v zimskih mesecih zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali, ki blokirajo vsaj 99 odstotkov UV-sevanj in imajo oznako standarda zaščite do valovne dolžine 400 nm (UV 400) ter izjavo o skladnosti s standardom (CE). Pred sankanjem ali smučanjem in tudi pred sprehodom v sončnem vremenu namažemo izpostavljene dele otroka še s pripravkom s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več. Izberemo gostejši preparat s kombinacijo kemičnih in fizikalnih UV-filtrov. Z zaščitnim mazilom ali vazelinom v stiku s sončnim zaščitnim faktorjem mu večkrat na dan namažemo tudi ustnice. Za večkratno mastitev lahko uporabimo tudi maslo ali olivno olje, svetuje Benedičičeva in dodaja, da otrokom, ki se močneje slinijo, ostanke sline odstranimo iz okolice ust in kožo pogosteje namažemo z negovalnim mazilom, lahko z vsebnostjo vitamina B.
Rokavice so vedno dobrodošle
Tudi otrokom je treba, še zlasti če roke pogosto močijo, po umivanju redno namazati izsušeno tanko kožo na hrbtiščih rok. Zelo pa pomaga tudi redna uporaba toplih rokavic, ki v mrzlem vremenu prepreči pokanje in vnetje. Kot še pravi dermatovenerologinja, je treba pozimi, poleg pravilne nege in zaščite kože, poskrbeti tudi, da so notranji prostori zmerno ogrevani in vlažni. Pomaga tudi uporaba oblačilnih dodatkov, kot so rokavice, kape in šali. Oblačiti se je treba v več plasteh, ki z vmesnimi plastmi zraka bolj grejejo, obenem pa omogočajo, da s slačenjem vrhnjih plasti otroka obvarujemo pred prekomernim potenjem, ki lahko zlasti pri otrocih s čezmerno telesno težo povzroči v gubah in pregibih vnetje z rdečino in zmehčanjem kože. Draženje ob drgnjenju vlažnih kožnih gub preprečimo tudi v zimskih mesecih pred fizično aktivnostjo z uporabo otroškega posipa na umiti in dobro osušeni koži gub. Pri manjših otrocih je treba uporabiti voziček z zaščitno ponjavo, ki prepreči, da bi mraz in veter grizla otrokovo kožo,« svetuje Benedičičeva.
