»Šefi se organsko ne morejo. Niso združljivi, ne sodelujejo kaj dosti,« nam je povedalo več zaposlenih v podjetju Slovenski državni gozdovi (SiDG), čeprav družba deluje šele od 1. julija lani, ko je od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela v upravljanje državne gozdove.
Tri koalicijske stranke in »samo« dva direktorja?
Trenutno ima SiDG troglavo vodstvo, saj je vsaka od koalicijskih strank na njegov vrh zrinila svojega favorita. Dvema vodilnima (Borutu Mehu, poslovnemu pooblaščencu za finance, ki ga je na ta položaj predlagala SMC, in Zlatku Ficku, poslovnemu pooblaščencu za gozdarstvo in lesarstvo, ki prihaja iz vrst DeSUS) enoletni mandat poteče 3. marca, Mihi Marenčetu, ki je vršilec dolžnosti poslovodstva družbe, pa 30. aprila. Spomnimo, da je Marenče službo v SiDG nastopil kasneje kot Meh in Ficko, saj je na tem položaju nasledil Julijana Rupnika, ki je pobegnil že po slabih dveh mesecih direktorovanja.
Nadzorni svet SiDG naj bi razpis za novo upravo objavil prihodnji mesec, in sicer s pomočjo zunanje agencije, ki jo bodo izbrali v začetku prihodnjega tedna, zato bodo verjetno omenjeni trojici mandat podaljšali (Mehu in Ficku predvidoma do konca junija 2017). Nadzorniki so na decembrski seji sprejeli sklep, da za podjetje s 161 zaposlenimi, kolikor jih ima trenutno SiDG, zadostuje enočlanska uprava. Po naših informacijah so s tem izzvali revolt med politiki koalicijskih strank, zato so si prejšnji teden premislili in sprejeli kompromisno odločitev – nova uprava SiDG bo imela dva člana. A ker so v koaliciji tri stranke, ki so že med sprejemanjem zakona o SiDG dokazale, da se težko uskladijo o čemer koli, kar se nanaša na to družbo, ne bi bilo presenečenje, če bi si nadzorniki znova premislili in še naprej dopustili troglavo vodenje državnega gozdarskega kolhoza, kot temu podjetju pravijo mnogi.
Za vršilca dolžnosti dovolj izkušenj, za »pravega« direktorja ne
Če vlada ne bo spremenila akta o ustanovitvi SiDG, na njenem čelu ne bo več Miha Marenče, saj ne izpolnjuje pogojev za tako zahtevno funkcijo (vlade sicer pri njegovem imenovanju za vršilca dolžnosti direktorja nastajajoče družbe to ni motilo). Kandidat za direktorja mora imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v srednjih ali velikih gospodarskih družbah. Marenče je bil vrsto let javni uslužbenec, poldrugo leto, preden je postal vršilec dolžnosti direktorja SiDG, pa je bil državni sekretar za gozdarstvo.
Čeprav v predpisih, nanašajočih se na SiDG, piše, da »število direktorjev – članov poslovodstva določi nadzorni svet«, se v to odločanje izdatno vmešava politika. Prvak SD in kmetijski minister Dejan Židan je prek državnega sekretarja za gozdarstvo Marjana Podgorška nadzornikom SiDG poslal pismo, potem ko so sprejeli sklep o enočlanski upravi. V njem je poudaril, da bi bilo smiselno, če bi imela družba SiDG, ki upravlja 234.000 hektarjev državnih gozdov, več poslovodij. To bi bilo po njegovem tudi v skladu z »načelom štirih oči« oziroma z načelom navzkrižnega nadzora dveh ali več zastopnikov podjetja. Ministrstvo je nadzorni svet SiDG tudi posvarilo, da so njegovi člani odškodninsko odgovorni za poslovanje družbe, ki naj bi po prvih ocenah v prvih šestih mesecih dosegla presenetljivo dobre rezultate. Kaj to pomeni v številkah, smo povprašali vodstvo SiDG, vendar so nam odgovorili le: »V družbi ocenjujemo, da smo drugo polovico leta 2016 uspešno zaključili in da bomo presegli načrtovani dobiček pred davki, opredeljen v začasnem poslovnem načrtu, ki je določen v višini 2,8 milijona evrov.«
