Dogodek je priredila Mednarodna organizacija pobratenih mest oziroma Sister Cities International v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom. Organizacijo je leta 1956 ustanovil predsednik ZDA Dwight David Eisenhower in eden največjih generalov iz časa druge svetovne vojne. Na prireditvi je bil prikazan tudi film o Sloveniji. Slovenska podjetja, različne organizacije in posamezniki so prispevali slovenske jedi in slovenska vina. Od jedi sta bili največkrat omenjeni kranjska klobasa in potica. Vedno bolj razumem Hrvate, da si jo poleg vina terana lastijo tudi oni. Zame sicer nezaslišano.
Na sprejemu pa je odmevala tudi slovenska narodno-zabavna glasba. Naše veleposlaništvo je namreč na sprejem povabilo harmonikarja, brata Franka in Darryla Valencica iz North Strabana. Oblečena sta bila v našo narodno nošo in igrala sta z diatonično harmoniko slovenske izdelave. Poslanec Žan Mahnič je v TV-dnevniku povedal, da sta igrala Slakove in Avsenikove komade. Pobožajo ti dušo in srce, v tujini še toliko bolj.
Eh, spoštovani poslanec, tu ste naredili veliko napako. Če vas je kdo poslušal iz Sazasa, ne vem, ali so, potem boste zagotovo prejeli račun. Kadar smo imeli veterani vojne za Slovenijo kakšno proslavo, je vedno sledil račun od Sazasa s pripombo, da če ne plačamo v roku, sledi izvršba... Njihovi ovaduhi tekajo z ene prireditve na drugo in javljajo, kaj se poje in igra in koliko ljudi je bilo prisotnih. Tudi ko so nam pevci na letni konferenci leta 2006 zapeli slovensko himno, za katero smo se veterani borili, smo dobili račun. To opozorilo vzemite, prosim, dobronamerno. Me resnično zanima, kaj bo v primeru prireditve v čast predsednikovi ženi ZDA Melanii Trump, kjer se je igrala slovenska glasba, storil Sazas.
Srečko Križanec, Štore
