Demonstracije, spodbujene v obrambo pravic žensk zaradi Trumpovih seksističnih izpadov med volilno kampanjo, so namreč dobile v soboto mnogo širšo vsebino z naslavljanjem njegovih nesprejemljivih stališč do podnebnih sprememb, zdravstvenega varstva, muslimanov in liberalnih vrednot nasploh.
Milijonski množici v ameriškem glavnem mestu (na fotografiji) in še poldrugemu milijonu protestnikov po ZDA so se pridružili tudi tisoči drugih po svetu od Sydneyja in Johannesburga do prestolnic v več državah evropskih državah in Mehike, kjer so glas proti Trumpu pred ameriškim veleposlaništvom zvečine dvignili njegovi sodržavljani. Organizatorji so v Washingtonu pričakovali okoli četrt milijona ljudi, zbralo pa se jih je precej več kot Trumpovih privržencev v petek, ki so jih mediji zelo različno ocenjevali od 250.000 pa tja do 750.000.
Uradnih podatkov o shodih sicer ni, so pa organizatorji sobotnih navajali, da je ob milijonu protestnikov v Washingtonu ulice Los Angelesa preplavilo tri četrt milijona Trumpovih nasprotnikov, pol milijona pa se jih je zbralo v New Yorku. V Bostonu se je 175.000-glavi množici pridružila demokratska senatorka Elizabeth Warren, večje shode pa so zabeležili tudi v Chicagu, kjer so organizatorji našteli 150.000 udeležencev, Dallasu, San Franciscu, St. Louisu, Denverju, Miamiju in Seattlu.
Novi predsednik in njegova ekipa, v kateri sta senatno podporo do zdaj dobila le minister za domovinsko varnost John Kelly in s posebnim dovoljenjem, ker še ni minilo sedem let od njegove aktivne vojaške službe, obrambni minister James Mattis, so se med protesti bolj ukvarjali s številkami kot njihovo vsebino. Trump je med drugim tvitnil, da so bile, kolikor mu je znano, pravkar volitve, na katerih je lahko vsak izrazil nestrinjanje z njim, hkrati pa v še eni svojih polresnic navrgel, da je njegovo zaprisego po televiziji spremljalo kar 31 milijonov Američanov oziroma 11 milijon več kot Obamovo pred štirimi leti.
Številke in novinarji »lažejo«
Specializirana družba Nielsen, ki spremlja televizijske gledalce od Nixonove zaprisege leta 1969, podatka o visoki gledanosti Trumpove zaprisege ni ovrgla. Ga je pa umestila v realni okvir, potem ko je Sean Spicer v vnemi novega tiskovnega predstavnika Bele hiše v soboto zvečer razlagal rekordno ameriško publiko pred TV-sprejemniki in novinarje karal zaradi po predsednikovi oceni še enega od mnogih zlonamernih poročanj, tokrat z drastičnim manjšanjem števila navzočih na inavguraciji.
Rekordna televizijska gledanost, navaja Nielsen, še vedno velja Ronaldu Reaganu z blizu 42 milijoni Američanov pred televizijskimi sprejemniki, medtem ko je ob prvi zaprisegi Obama dosegel 38-milijonsko (v drugo res 20-milijonsko), večjo od tokratne Trumpove pa tudi Jimmy Carter z nekaj več kot 34 milijoni ter v drugo Richard Nixon z blizu 33 milijoni gledalcev. Da konca tedna Trump in sodelavci niso zapolnili samo z bravurami okoli številk, pa je poskrbela še tajna služba, ki po navedbah tamkajšnjih medijev preiskuje pop zvezdnico Madonno.
Pod njihov drobnogled je prišla, ker je na protestnem zborovanju, ki so se ga udeležili številni estradniki in tudi brat Trumpovega zeta in zdaj svetovalca Jareda Kushnerja Joshua, v razvnetem govoru dejala, da je »na veliko razmišljala, kako bi vrgla v zrak Belo hišo«. Dodala je, da ne verjame, da bi se s tem, kaj spremenilo, hkrati pa navrgla, da se ne gre predajati obupu. Da je čas za »upanje in ne strah«, je ob rob sobotnim demonstracijam proti Trumpu in predvsem njegovim stališčem tvitnila njegova protikandidatka Hillary Clinton. »Hvala, ker ste vstali, spregovorili in šli na pohod za naše vrednote,« je še tvitnila.
Med resnimi opravili je Donald Trump dan po zaprisegi in obljubljenem podpisu odloka, ki začenja postopek spreminjanja Obamove sheme zdravstvenega varstva, obiskal sedež centralne obveščevalne agencije (CIA) v Langleyju. Po odmevni izjavi ob razkritju obveščevalnega poročila o njegovih spornih posnetkih v ruskih rokah, ko je dejal, da ga delovanje ameriških obveščevalcev spominja na nacistično Nemčijo, so komentatorji predsednikov potezo ocenili kot spravno, a hkrati opozarjali, da zaupanja kar 17 agencij, ki skrbijo za obveščevalno podporo vladnim odločitvam, ne bo kmalu pridobil. Trump je po navedbah ameriških medijev želel ob obisku Langleyja tudi zapriseči novega šefa Cie Mika Pompa, a ta še ni dobil potrebne senatne potrditve. Si je pa zato znova privoščil novinarje. Ko je zbranim vohunom dejal, da jih ima raje kot kdorkoli drug na svetu, je dodal, da ne mara le lažnivih medijev, s katerimi je v vojni, ker poročajo, da je v vojni z obveščevalci. Aplavz okoli 400 navzočih pa je požel z izjavo, da na svetu menda ni tako nepoštenih ljudi, kot so novinarji.
