Majda Drobnič:
Vem, da je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Kakšnih posebnih sprememb pa nisem opazila, vendar je Ljubljana vedno lepa. Precej časa sem živela v tujini, tamkajšnji prijatelji mi pravijo, da je Ljubljana zelo lepa, ker je majhna in se da vse točke doseči peš. Zelena je pa tako ali tako vedno. Čista je bila že, preden je bila zelena prestolnica, in je vse bolj urejena. Zelo so uredili zbiranje odpadkov. Posebno všeč mi je, da imajo v središču zabojnike za smeti pod zemljo. Upam, da se ljudje ločevanja odpadkov držijo. Sama sem okoljsko ozaveščena. Na obrobju Ljubljane sem pustila avto in prišla z avtobusom v Center.
Aleš Ropušar:
Opazil sem več smetnjakov za ločevanje odpadkov in promocijske kampanje, naj ljudje živijo po načelu zelenega bivanja. Všeč mi je, da je na voljo čim več zelenih površin, da lahko dihamo svež zrak in imamo veliko površin za gibanje. Če gredo ljudje v park, ne dihajo več toliko mestnega zraka in se izognejo onesnaženemu prostoru. S tega vidika je bil naziv zelena prestolnica pomemben. Dobro je, da je središče mesta zaprto za promet. Sam zelena načela upoštevam, zato uporabljam mestni potniški promet. To, da je bila Ljubljana zelena prestolnica, ni bistveno vplivalo na moje ravnanje, je pa to dobra ideja.
Andreja Kovačič:
Plakati so me opozarjali na to, da je bila Ljubljana zelena prestolnica. Zelo všeč mi je, da so uvedli električne avtobuse. Nekajkrat sem jih uporabila. Tudi jaz bi imela električni avto, to so moje sanje. Imela sem že električni motor. Vedno sem bila zelo navdušena nad okolju prijaznim načinom življenja. Ljubljano sem začela bolj ceniti, odkar daje poudarek okolju. To zelo podpiram. Sama strogo ločujem odpadke, kajti nekajkrat so nam grozili s kaznijo. Sicer se vozim s kolesom, hodim peš, če ne gre drugače, pa uporabim avto. Opažam, da se ljudje na facebooku vse več pogovarjajo o tem. Ko vidim, koliko stvari zmečemo v smeti, se zgrozim in se vprašam, kam gredo vsi ti odpadki.
Črt Lovro Grm Urbančič:
Sem opazil kampanjo v okviri zelene prestolnice Evrope. Navad zaradi tega kaj bistveno nisem spremenil. Že od nekdaj sem se trudil, da ne bi preveč smetil. Vozim se z avtobusom. Na stojnicah v središču mesta sem opazil, da so bili kozarčki in krožniki papirnati. Sicer že kar dolgo doma ločujemo odpadke, zdaj smo dobili še zabojnike za papir. Opažam tudi, da po tleh ni smeti. V prihodnje nameravam še naprej živeti na tak način. Nad onesnaženostjo Ljubljane pa nisem zaskrbljen, ker menim, da je čista.
