Da v službi ni pametno biti preveč zagnan oziroma da je treba dvakrat premisliti, preden naredimo kakšno delo več, bi lahko sklepali iz primera delavke v pralnici vrtca, ki je nekega dne priskočila na pomoč kolegici čistilki. Pomagala je namreč pri čiščenju pisarne ravnateljičine pomočnice, pri tem pa padla z lestve in se hudo poškodovala. Zaradi odškodnine je tožila zavarovalnico, pri kateri ima njen delodajalec sklenjeno zavarovanje, a ji na sodišču ni uspelo. To je namreč ocenilo, da se je dela lotila samoiniciativno oziroma ji tega ni odredil nihče od nadrejenih.
Madež tik pod stropom
Delavka je razložila, da so v pisarni belili in ker je bila ena od čistilk odsotna, je vse delo padlo na njeno sodelavko. Zato jo je prosila za pomoč, kar je bilo po njenih besedah utečena praksa – pri čiščenju, v kuhinji in drugod naj bi si večkrat pomagale, pa tudi sicer naj bi vodstvo spodbujalo medsebojno pomoč. Delavka se je namenila očistiti madež nad omaro tik pod stropom, zato je vzela lestev, ki je bila na voljo in je bila po njenih trditvah poškodovana: prečna stopnica naj bi bila zvita, prav tako naj ne bi imela varnostnega zatiča. Vzpenjala se je in bila je že tik pod vrhom, ko je nekaj počilo, lestev se je zamajala, nato se ne spomni ničesar več, kajti ob padcu je padla v nezavest. Utrpela je poškodbe glave, hrbtenice in rame, čemur je sledilo dolgotrajno zdravljenje, za vse to pa je na sodišču zahtevala 43.800 evrov odškodnine.
Toda z zahtevkom ni bilo nič. Sodišče je sklenilo, da se ni poškodovala pri opravljanju svojega dela, kajti čiščenje na lestvi ni zapisano v okviru njenih del in nalog perice oziroma šivilje. Prav tako ji nihče od nadrejenih ni odredil, naj to delo opravi, torej se je čiščenja lotila samoiniciativno. Sodišče je upoštevalo izpoved čistilke, da se je za pomoč ponudila sama, prav tako tudi pričevanje ravnateljice, da vodstvo ni vedelo, da si uslužbenke med seboj pomagajo. Po ravnateljičinih besedah so delovna mesta sistematizirana tako, da delavkam ne more ostati nič prostega časa, njihovo morebitno odsotnost pa nadomestijo s pogodbenimi delavci. Če nastane povečan obseg dela, pa ga prerazporedijo tudi na druge, vendar le z dovoljenjem nadrejenega. V konkretnem primeru so prepleskali le eno ali dve steni, je razložila, kar ni povzročilo povečanega obsega dela. So pa zaradi odsotnosti čistilke najeli čistilni servis, ki je opravil njeno delo. Vrtec je predložil tudi račun čistilnega servisa, iz katerega je razvidno, da so delo začeli dva dni pred nesrečo in ga skupno opravljali pet dni.
Neusposobljena za delo z lestvijo
Sodišče je ugotavljalo tudi morebitno krivdno odgovornost delodajalca – ali morda ni priskrbel primernih pripomočkov za varno delo, torej, ali je bila lestev brezhibna ali ne. Sklenilo je, da tožnica ni dokazala, da je bila lestev poškodovana. Prvič zato, ker je sama povedala, da jo je pred tem že uporabljala in ni opazila, da bi bilo z njo kaj narobe. Poleg tega iz zapisnika o ogledu poškodbe niso bile razvidne, tudi snažilka je pričala, da je bilo z njo vse v redu. Tudi druga snažilka je dejala, da je bila stabilna. Res je nato na vprašanje odvetnika, ali je bila kaj zvita, odvrnila, da je bil podstavek zvit in se zato ni poklopila, vendar ji sodišče ni verjelo. Pojasnilo je, da bi potemtakem to morala opaziti še ena priča in delavec pooblaščene organizacije za varstvo pri delu, ki sta si lestev ogledala, vendar nista.
Ker tožnici na okrožnem sodišču ni uspelo, se je pritožila še na višje, vendar zaman. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je bila prvostopenjska sodba prepričljiva in logična. Strinjalo se je, da perici čiščenja pisarne ni odredil nihče od nadrejenih in da se je tega lotila samovoljno. Ker pa za delo z lestvijo, ki je kot perica ne uporablja, ni bila ustrezno usposobljena, je najverjetneje ni dovolj razprla, da bi utor sedel na prečno os. Na kratko in po domače: za nesrečo je kriva sama.
