Narava našega dela je takšna, da po elektronski pošti vsak dan dobivamo sporočila, povezana s tematiko avtomobilske industrije. Praktično vsem sta že dva tedna skupni ena beseda, le da v različnih sklonih, in ena številka. Beseda je rekord, številka 2016, skupaj pa označujeta po prodaji osebnih vozil rekordno lansko leto za veliko večino proizvajalcev avtomobilov.
Vse skupaj bi moralo po logiki stvari imeti za posledico tudi rekorde na tako rekoč slehernem svetovnem trgu. Pa ni bilo povsem tako, a je zadostovalo, da sta absolutna rekorda postavila največja – Kitajska, za katero se predvideva (uradnih številk še ni), da so tam prodali več kot 23 milijonov osebnih vozil (lanskih 20,6 milijona so presegli že do novembra), s čimer so rast zaznali že 26. leto zapored, in ZDA, kjer so prodali 17,539 milijona osebnih vozil. No, zelo blizu rekorda je bil tudi tretji največji svetovni trg (če ga upoštevamo kot enotnega) – Evropska unija. V njej s(m)o rast opazili tretje leto zapored, prodali natanko 14.641.356 osebnih vozil, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej in najboljši rezultat v zadnjih devetih letih, a še vedno malce manj kot v obdobju med letoma 2003 in 2007, ko so bile številke malenkost višje.
Električnih bi bilo lahko več
Zelo podobna kot zgodba z EU je tudi s slovenskim trgom, ki je s svojimi številkami v svetovnem merilu seveda neznaten, a za nas pač najpomembnejši. Tako so lani pri nas prodali več kot 63.000 osebnih avtomobilov, kar je najboljši rezultat v zadnjih osmih letih, rast pa smo zaznali četrto leto zapored. »Razlogov za povečanje prodaje je več: pozitivni premiki na področju gospodarstva, ki posledično povečujejo nakupni namen slovenskih kupcev, veliko novih, zelo všečnih modelov vozil in ponudba z atraktivnimi pogoji financiranja ob nakupu novega vozila,« nam je povedal predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in direktor prodaje pri Renault Nissanu Slovenija Marjan Murn ter dodal, da je od skupnega števila registriranih vozil dve tretjini takšnih, ki dejansko ostanejo na slovenskih cestah in jih tudi vzdržujejo v delavnicah pooblaščene slovenske servisne mreže.
Po priljubljenosti različnih karoserijskih izvedenk tako rekoč povsod daleč največjo rast dosegajo križanci in športni terenci, za katere Murn ocenjuje, da se bo trend njihove rasti prodaje v vseh segmentih nadaljeval. Posebno poglavje seveda predstavljajo električna vozila, ki smo jih prodali komaj okrog 150 in pri katerih imamo, kot pravi tudi Murn, še ogromno rezerve, tudi pri večji pomoči države: »Ta bi morala pomagati predvsem s poenostavitvijo procesa pridobivanja subvencij, pospešenim vlaganjem v gradnjo polnilne infrastrukture in obvezno vključitvijo minimalne obvezne kvote električnih vozil v javne razpise nakupa novih vozil.«
Rast še naprej, a manjša
Toliko torej o izjemno plodnem letu 2016, ki pa je tudi za avtomobilsko industrijo zdaj že preteklost. Seveda nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, lahko pa se predvideva. Glede slovenskega trga Marjan Murn ocenjuje, da se bo, vsaj letos, rast prodaje novih vozil nadaljevala. »Realno pričakujemo rast v višini vsaj pet odstotkov glede na predhodno leto. Srednjeročne napovedi pa je težko dajati, saj je prodaja vozil v veliki meri odvisna od gospodarskega položaja v državi, vendar kljub vsemu pričakujemo, da se bo pozitivni trend nadaljeval tudi v prihodnje,« pravi Murn, ki glede globalnega stanja podaja podobno oceno – da je gibanje avtomobilskega trga v veliki meri odvisno od gospodarskih in političnih razmer.
Kaj natančno to pomeni za posamične trge? Največji, kitajski, naj bi po mnenju analitikov tudi letos dosegel rast, ki pa bo bistveno manjša (okrog petodstotna) kot lani (skoraj 14-odstotna), ko je vsa pričakovanja presegla predvsem zaradi spodbud kitajske vlade, ki je prepolovila davek za vozila z manjšimi motorji do 1,6 litra prostornine. Letos naj bi tovrstne spodbude zmanjšali, do leta 2018 pa se bo davek vrnil na običajno stopnjo. »Povpraševanje kitajskih potrošnikov po avtomobilih bo še naprej veliko, predvsem v manjših mestih, v katerih se zdaj bolj občuti rast dohodkov. Glede na makroekonomske kazalnike je kapitala na trgu veliko, zato se vse bolj razvija trg nepremičnin, to pa poganja tudi povpraševanje po avtomobilih,« je povedal pomočnik generalnega sekretarja kitajskega združenja avtomobilskih proizvajalcev Xu Haidon. Malce drugačen je položaj prodaje v ZDA, za katero analitiki večinoma pravijo, da kaj bistveno višje enostavno ne more. »Ključni ekonomski indikatorji, predvsem pa samozavest potrošnikov, še naprej vlivajo optimizem glede ameriškega gospodarstva, visoko povpraševanje pa je porok za zdravo avtomobilsko industrijo. Položaj za podobno stopnjo prodaje, ali vsaj takšno blizu letošnje, je zato dober,« med drugim meni eden vodilnih mož General Motorsa dr. Mustafa Mohatarem.
Še najbolj negotove so napovedi glede prodaje v EU, v prvi vrsti seveda zaradi napovedanega brexita. Drugemu največjemu evropskemu trgu (za Nemčijo) napovedujejo okrog 5-odstotni padec, v celotni EU naj bi bila letos, sodeč po raziskavi podjetja LMC Automotive, rast 1,8-, prihodnje leto pa le še 1-odstotna. »Brexit bo pomemben dejavnik v naslednjih nekaj letih, trenutno pa razmere še vedno govorijo v prid rahli, komaj zaznavni rasti prodaje, ki naj bi ji sledilo obdobje prodaje v približnem okviru sedanjih številk,« pa je povedal analitik družbe IHS Markit Ian Fletcher.