Pred skoraj štirimi leti nas je dosegla novica, da je Ljubljana v finalu premagala štiri tekmece in postala sedma zelena prestolnica Evrope. Začudenje je bilo med občani in občankami takrat še kar veliko, a do dneva, ko je slovensko glavno mesto nastopilo kot aktualna nosilka tega naziva, je Mestna občina Ljubljana s še več projekti utišala dvome o tem, ali si je res zaslužila to okoljsko priznanje.
Slovenska cesta je dobila povsem novo podobo, nabrežja Ljubljanice so zaživela, Rakova jelša je dobila lepšo podobo, osvežili so vozni park Ljubljanskega potniškega prometa z avtobusi na zemeljski plin, dokončali regijski center za ravnanje z odpadki, razširili mrežo P+R in še kaj. Danes je tako mnenje o tem, ali je Ljubljana zasluženo ena od zelenih prestolnic, precej bolj enotno. In tudi, če pogledamo opredelitev evropske komisije, - da je zelena prestolnica napredna v okolju prijaznemu mestnemu življenju, da si prizadeva za trajnostni razvoj in spodbuja druga mesta, da prevzamejo njene dobre prakse, - moramo priznati, da Ljubljana te odlike res ima.
Absolutne zelene ni
Toda večina decembrskih dni nas je z bistveno poslabšano kakovostjo zraka spomnila, da kljub velikemu napredku Ljubljano čaka še veliko dela, da bo zelena prestolnica tudi po mnenju najbolj kritičnih in po vseh okoljskih kazalcih. Za nami je leto dni aktivnega ozaveščanja prebivalcev, v njem je občina prodala kar nekaj svojih zelenih zemljišč, ki jih nameravajo kupci pozidati, na drugi strani pa počasi ureja nova vrtičkarska območja. Trmasto mestna oblast nadaljuje z projektom garažne hiše pod tržnico, ni pa denimo še zagrizla v kislo jabolko urejanja površin v soseskah, ki so zaradi nejasnega lastništva slabo vzdrževane.
Na drugi strani je veliko upanja, da tako kot ostale zelene prestolnice tudi Ljubljana ne bo zaspala na lovorikah. Napredni Snagi se je denimo konec leta pridružilo javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je začelo boj proti plastičnim vrečkam. Napovedana je širitev sistema Bicikelj, ozelenili bodo Gosposvetsko cesto, na križišču Masarykove in Resljeve ceste ne bo nastalo parkirišče, ampak park... Večji park s čajnico, sadovnjakom in užitno učno potjo bo nastal tudi med Mostami in Štepanjskim naseljem. Nastaja nova prometna strategija.
Zeleno obarvanih načrtov je veliko. In glede na to, da tudi druge zelene prestolnice ambicioznih okoljskih ciljev še niso dosegle, je treba Ljubljani dati čas. Kot so že marca lani izpostavili predstavniki nevladnih organizacij, absolutne zelene ni, a prizadevanja za trajnostni razvoj so nikoli končana zgodba. Med najbolj ambicioznimi cilji Ljubljane sicer izstopa ta, da bo do leta 2020 z avtomobilom opravljena le tretjina vseh poti v mestu.
