Odločili smo se za lestvico 50 Best Albums of 2016 revije Rolling Stone, a smo se izognili njihovim razlagam, ocenam in pohvalam posameznih avtorjev ter recenzije poiskali v slovenskem tisku, največ kakopak v Dnevniku. Lahko bi sicer rekli, da imamo z Rolling Stone dobre izkušnje, čeprav je res, da se, podobno kot večina ameriških medijev, drži svojih nacionalnih izvajalcev. Kdo pa te bo hvalil, če se sam ne boš, bi lahko rekli, čeprav je, vsaj med prvimi desetimi izmed petdesetih, tudi en Kanadčan in nekaj Angležev. Ki pa seveda prvega mesta niso ogrozili.
Beyonce: Lemonade
Ameriška pevka je 23. aprila že drugič v svoji kariero presenetila z nenapovedanim izidom albuma (prvič se je to zgodilo leta 2013 z albumom Beyonce). Lemonade, ki ga je premierno in primerno spektakularno predstavila na HBO, vsebuje dvanajst skladb, napisanih pod vtisom odkritja, da jo je mož raper Shawn Corey Cassidy, bolj znan kot Jay Z, prevaral. In to z belko, kot je mogoče razbrati iz besedil. Kritiki so bili navdušeni, album ni samo jokanje prevarane ženske, ampak s čustvi nabita glasba, z mnogimi elementi feminizma, ki se od skladbe do skladbe počasi spreminja v Beyoncin odnos do ameriške države, do policijskega nasilja nad temnopoltimi. Beyonce je s svojimi skladbami in izjavami tako razkurila ameriške policiste in varnostnike, da njenih nastopov niso več hoteli varovati. A kljub vsej angažiranosti je jasno, da gre predvsem za posel. Album Lemonade so po svetu do konca decembra prodali v skoraj 2,5 milijona izvodih. Kar je posel in posel je tudi to, da se pevka v skladbi Formation skozi poplavljeni New Orleans vozi na policijskem avtu, poje o Givenchy in nosi Guccijevo obleko.
David Bowie: Blackstar
Osmega januarja je David Bowie na svoj 69. rojstni dan izdal svojo 25. studijsko ploščo. Jazzovsko in rahlo psihedelično obarvan izdelek je Bowie posnel ob pomoči saksofonista in mojstra godal Donnyja McCaslina. Album, napolnjen s črnimi slutnjami, je najprej veljal za nekakšno kritiko sodobnega sveta, ob Bowiejevi smrti (10. januarja) pa se je začelo govoriti o tem, da je legendarni angleški umetnik z albumom Blackstar pravzaprav napisal zadnji del svoje glasbene oporoke, ki jo je v Severni Ameriki, v Evropi in v Avstraliji skupaj prodal v več kot milijon izvodih.
Chance the Rapper: Coloring Book
Chancelor Jonathan Bennett je 23-letni pevec, raper in skladatelj iz okolice Čikaga. Coloring Book je njegov tretji zbir skladb, v katerem sodeluje vsa mogoča smetana, zato niti ni čudno, da se je uvrščal na lestvice. Kanye West, Young Thug, Francis and the Lights, Justin Bieber, Ty Dolla Sign, Kirk Franklin in čikaški otroški pevski zbor Chicago Children's Choir so pomagali Rapperju do solidnih prodajnih rezultatov, ki pa še zdaleč ne dosegajo izjemnih kritik, ki poudarjajo predvsem Rapperjeva radikalna politična sporočila.
Car Seat Headrest: Teens of Denial
Ameriški indie rokerji iz Virginije delujejo od leta 2010, album, ki ga kritiki hvalijo, pa je že njihov 13. po vrsti. Izšel je 20. maja, na plošči je ducat skladb v maniri angleških bendov iz devetdesetih, a še bolj kot počene kitare jo zaznamujejo nori naslovi skladb: Destroyed by Hippie Powers ali Joe Gets Kicked out of School for Using Drugs with Friends (But Says This Isn't a Problem) ali The Ballad of the Costa Concordia… In še politično nekorektno besedilo: »Prijatelji so boljši z mamili in mamila so boljša s prijatelji.«
Frank Ocean: Blond
Drugi studijski album kalifornijskega pevca in raperja Franka Oceana je izšel 20. avgusta, hkrati z uspešnico Nikes. Počasna, pritajena glasba plava skozi temo in vmes izgublja ritem. V mraku se menjajo slike ferrarijev, golih žensk na konjih ali v akvarijih, kupi dolarskih bankovcev, dim, bleščice, satan v rdeči verziji, različni pari… Pevec, ki je pred časom prepeval o tem, da je imel pri devetnajstih razmerje z moškim, je nekaj posebnega na raperski sceni. Kritiki so mu dali visoke ocene, album pa se je dobro prodajal in bil na prvem mestu Billboardove lestvice.
Radiohead: A Moon Shaped Pool
Angleška skupina Radiohead ni ravno nova, ustanovili so se leta 1985, čeprav je res, da so prvo veliko ploščo Pablo Honey izdali šele leta 1993, leto prej pa največjo uspešnico Creep. Album, ki ga svetovna kritika hvali, je izšel 8. maja in na vseh pomembnejših lestvicah zlezel na vrh. Pravijo, da zato, ker je tako melodičen. Skladba True Love Waits je na plošči prvič ugledala uradno luč sveta, čeprav so jo Radiohead poigravali že od leta 1995. Na plošči sta tudi uspešnici Burn the Witch in Daydreaming.
Rolling Stones: Blue & Lonesome
Člani angleške skupine The Rolling Stones dajejo upanje mnogim upokojencem. Ne samo da še izdajajo plošče, ampak hkrati še vedno poskakujejo po koncertnih odrih, kot da ne bi bili stari med sedemdeset in osemdeset. Nekaterim se zdi, da imajo še nekaj povedati, drugim, da so del aparata, v katerem je treba delati, da vsi njegovi deli nekaj zaslužijo. Za nekatere pogumno, za druge skrajno patetično. Njihov melodični decembrski retro bluesovski album je bil v vrhu vseh svetovnih lestvic. Mala plošča Just Your Fool pa veliko manj.
Kanye West: The Life of Pablo
Pravijo, da se odtrgani ameriški raper na plošči, ki je izšla 4. februarja, srečuje s krizo srednjih let, ko pravi, da v Los Angelsu ni več pravih žurk. Ni, ker si skoraj štirideset, bi lahko odgovorili človeku, katerega psevdonim je Doctor in ima za ženo Kim Kardashian. Kritiki so ploščo razumeli na različne načine. Rolling Stone jo hvali, mnogi pa so jo sesuli, kot še en po eni strani shizofren, po drugi strani pa komercialen izdelek. Kanye West je povezal na desetine producentov in vokalistov in na koncu iztržil prvo mesto na Billboardovi lestvici.
Leonard Cohen: You Want It Darker
»Leonard je večji od življenja, večji od skupka religij, ki jih je sestavil v svoj univerzalni molitvenik zunajčasnosti in dostojanstva,« je zapisal Dnevnikov kritik ob izidu plošče You Want It Darker kanadskega pesnika in pevca Leonarda Cohena. Večina kritikov je ploščo zelo hvalila, a album, ki je izšel 21. oktobra, je svojo pravo težo dobil šele 7. novembra, ko je Cohen umrl. »I'm ready, my lord,« je za konec zapel pesnik in se (morda se sliši grdo) prebil na vrh vseh svetovnih lestvic.
Young Thug: Jeffrey
Šestindvajsetega avgusta je izšel zbir komadov raperja Jeffreyja Lamarja Williamsa, Younga Thuga, iz Georgie, z naslovom Jeffrey ali natančneje No, My Name is Jeffrey. Na seznamu je deset skladb, zastavo pa je vodila uspešnica Pick Up the Phone s Travisom Scottom in Quavo, ki so jo izdali junija. Besedilo bi v naši deželi ocenili kot vulgarno, kot mnoge, ki jih v zbiru ponuja 25-letni umetnik. Pri reviji Rolling Stone pa ga zaradi neposrednosti hvalijo. Na Billboradu je prišel na osmo mesto, drugače pa je tretji med raperskimi albumi lanskega leta.
