Charlotte Bonaventura se je morala močno nagniti nazaj, da je lahko gledala v obraz 203 centimetrov visokega krožnega napadalca. Shumak je namreč 40 centimetrov višji od nje. A še tako velika moška gmota ne preplaši 36-letne Charlotte. »Nekateri so veliki, drugi so manjši, med igro mi je za to malo mar,« se nasmehne. S sestro dvojčico Julie se je letos zapisala v zgodovino. Dvanajst sodniških parov iz dvanajstih držav deli pravico na svetovnem rokometnem prvenstvu. Prvič vsi pari niso izključno moškega spola. V Rouenu namreč sodita tudi ženski – dvojčici Bonaventura iz Montpellierja. »Mednarodni rokometni zvezi ni bilo lahko reči, da je prav zdaj primeren trenutek za to, da tudi sodnicam podelijo zaupanje. Zato morava še posebej dobro opraviti svoj posel,« je za časnik Die Welt dejala Julie. Rokometni sodnici sta že 14 let. Pravico sta začeli deliti v francoski ženski ligi, že nekaj let kasneje pa sta sodili tudi v prvem moškem obračunu. Na lanski olimpijadi v Riu sta se uvrstili v širši nabor sodniških parov na moškem turnirju, a na parket potem nista stopili. Ta privilegij so jima zdaj omogočili organizatorji svetovnega prvenstva v njuni domovini. Na dosedanjih tekmah nista dopustili dvoma o tem, kdo je glavni na igrišču. »Ključnih je prvih pet minut. Potem igralci ugotovijo, da dobro opravljava delo, in vse drugo postane nepomembno,« pravi Charlotte. Prepričana je, da je igralcem vseeno glede spola sodnikov. »Igrati hočejo na najvišji ravni, zato pričakujejo najboljše sojenje. Dokler to počneva, niti ne opazijo, da sva ženski.« Slabih izkušenj nimata. »Ampak po tekmi so z nama prijazni samo pod pogojem, da sva dobro piskali.«