Tik pred zdajci sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili o razrešitvi dolgotrajnega spora koprskega Cimosa s hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB). Ta na podlagi lani vložene tožbe od Cimosa terja okrog 57 milijonov evrov. Če dogovor ne bi bil sprejet do konca januarja, bi se Cimos težko izognil stečaju, izgubljenih pa bi bilo več kot 4000 delovnih mest, od tega okoli tisoč na Hrvaškem.
Slovenija mora v Zagreb posredovati formalno ponudbo
Po včerajšnjem sestanku v Zagrebu sta minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za javno premoženje Goran Marić poudarila, da verjameta v rešitev spora o tožbi hrvaške agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank proti Cimosu ter da so v zgodbi pomembni delavci na obeh straneh meje, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden, po Marićevih besedah pa mora slovenska stran v Zagreb poslati še formalno ponudbo. Kakšna bo, smo želeli vprašati Počivalška, vendar je bil nedosegljiv. V Zagrebu sta ga spremljala začasna predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina in Imre Balogh, glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slednja je v postopku prisilne poravnave v Cimosu pridobila skoraj polovični lastniški delež, preostalega pa Republika Slovenija in komercialne banke v njeni lasti.
Razrešitev hrvaškega spora je ostala edina prepreka za prevzem Cimosa. Ker je do konca lanskega leta hrvaška agencija zavrnila obe ponudbi Cimosovega prevzemnika, italijanske družbe Palladio Finanziaria, ki ima v lasti že dva proizvajalca avtomobilskih delov – TCH Cogeme Set in Dynamic Technologies Group – so Italijani od slovenske vlade zahtevali jamstvo za plačilo morebitnih na Hrvaškem dosojenih obveznosti Cimosa. Ali bi bilo to sploh teoretično možno, upoštevaje, da je evropska komisija leta 2015 soglašala s 97-milijonsko državno pomočjo koprski družbi, ni znano. Ko smo minuli teden na SDH in DUTB naslovili vprašanje o tem, ali bo država jamčila za plačilo potencialnih obveznosti Cimosa, konkretnega odgovora nismo prejeli.
Kot smo razkrili minuli teden v Dnevniku, je v prvi ponudbi Palladio Finanziaria hrvaški agenciji, ne glede na izid tožbe, ponujala 3,2 milijona evrov takojšnjega plačila. V drugi ponudbi so Italijani ponudili, da bi Hrvati postali 40-odstotni lastniki hrvaškega dela Cimosa, še naprej so bili pripravljeni zagotavljati naročila, plače ohraniti na obstoječih ravneh, čez čas pa odkupiti 40-odstotni lastniški delež. Vključno z vsemi posrednimi učinki, v katerih pa niso všteti multiplikativni učinki obratovanja hrvaškega Cimosa na tamkajšnjo ekonomijo, bi iztržek te ponudbe za gospodarstvo v sosednji državi znašal okoli 45 milijonov evrov.
O obstoju terjatev, ki so se od dobrih 20 milijonov evrov, kolikor si jih je Cimos izposodil, skupaj z obrestmi povzpele na 57 milijonov evrov, sta Slovenija in Hrvaška na nasprotnih bregovih. Prav tako sta pravni mnenji, ki si jih je priskrbela vsaka stran zase, popolnoma nasprotujoči.
Italijani bi v Koper preselili razvojni center
Spomnimo, spor med Hrvati in Cimosom izvira izpred devetdesetih let minulega stoletja, ko se je Cimos zadolžil pri kasneje propadli Riječki banki. Po njenem bankrotu je terjatve do Cimosa prevzela hrvaška agencija. Ob prelomu tisočletja sta se po navedbah nekdanjega dolgoletnega predsednika Cimosove uprave Franca Krašovca slovenska družba in hrvaška agencija dogovorili o razrešitvi spora. Ključni del dogovora je bil, da bi hrvaška agencija v kapital dveh Cimosovih hrvaških hčerinskih družb pretvorila terjatve in s tem pridobila določen lastniški delež. Hkrati bi morala hrvaška država pri svojem ministrstvu za pravosodje doseči izvzetje prepovedi razpolaganja s Cimosovimi nepremičninami na Hrvaškem. Te bi moral Cimos kot stvarni vložek vložiti v kapital svojih dveh hrvaških družb. Toda ker Hrvatom to ni uspelo, je trgovsko sodišče na Reki leta 2002 zavrnilo vpis priglašene dokapitalizacije.
Za nakup Cimosa ponuja Palladio Finanziaria simbolično kupnino v višini 100.000 evrov, hkrati pa namerava prevzeti njegove dolgove v višini 105 milijonov evrov. Poleg tega so se Italijani zavezali, da bodo za posodobitev proizvodnje in dokončanje prestrukturiranja po zaključku prevzemnega postopka Cimosu zagotovili 20 milijonov evrov svežega kapitala. V roku treh let je predvidena vnovična dokapitalizacija v višini 50 milijonov evrov. Po napovedih naj bi Palladio Finanziaria v Koper preselil tudi razvojni center.
