Zdenka Čebašek Travnik, ki so jo zdravniki izbrali za novo predsednico zbornice, namerava za začetek stopiti v stik s tistimi na zavodu za zaposlovanje. Prepričana je, da bi lahko v zdravstvu našli mesto zanje, s tem pa pomagali tudi bolnikom. Med rešitvami, o katerih razmišlja, je ponovna uvedba sekundariata za mlade zdravnike z njihovo zaposlitvijo. S tem bi reševali tudi problem čakalnih dob. »Hkrati pa bi lahko zdravnik preizkusil smer, za katero se želi specializirati.«
Pred volitvami so nekateri v zdravstvu dobili vtis, da bo Čebašek-Travnikova redkeje v konfliktih z vladajočo politiko, kot je bil njen predhodnik Andrej Možina. Mnenja, ali bi bilo to zanje dobro ali slabo, so med zdravniki deljena, na kar je pokazal tudi tesen volilni izid. »Primariju Možini bom prisluhnila, da mi pojasni, v čem je težava teh stikov. Pričakujem pa tudi pogovor z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Tam bova videli, kako je mogoče sodelovati, kar koli napovedovati pa se mi zdi prenagljeno.«
Opozorila o pregaranih zdravnikih
Psihiatrinjo, ki med poklicnimi kolegi velja za nekoliko previdnega in vztrajnega človeka, je za varuhinjo človekovih pravic predlagal takratni predsednik Janez Drnovšek. Izbira je presenetila, saj sprva Čebašek-Travnikove niso omenjali med favoriti. Čeprav jo je Drnovšek izbral brez posvetovanja s poslanskimi skupinami, ni na koncu proti njenemu imenovanju glasoval niti en poslanec. A velika začetna podpora ni prinesla kaj večjega upoštevanja njenih opozoril o sistematičnih kršitvah pravic ljudi na družbenem obrobju.
V obdobju, ko je bila na mestu ombudsmanke (2007–2013), se je Čebašek-Travnikova dokaj pogosto opredeljevala do dogajanja v zdravstvu. Med drugim je ugotavljala, da mnogi zdravniki delajo preveč, nekateri pa celo po 400 ur na mesec. »Tudi pilotom ne dovolijo delati brez obveznega počitka,« je v tistem času dejala v pogovoru za Dnevnik. Do potez zdravniške zbornice, ki jo je takrat vodila Gordana Živčec Kalan, je bila kritična. Še zlasti pri obravnavi primera Nekrep, ki je postal sinonim za prezirljiv odnos zdravstva do prizadetih posameznikov.
V tistem času je ocenjevala, da »stanovska organizacija sama ne more nadzirati incidentov«. Tudi kot bodoča predsednica zbornice ostaja pri teh stališčih. »Prvi je nadzor zbornice, ki ima zato tudi pooblastila. A dokler nimamo državne agencije, ki bi se s tem ukvarjala, bi morali v spornih primerih angažirati izvedence iz tujine.«
Ostro o alkoholu, mehko o pacientih
Kot zdravnica je Zdenka Čebašek Travnik pomagala odvisnim od alkohola, veliko pa se je ukvarjala tudi s preventivo in alkoholno politiko. »Naravnanost k alkoholu je pri nas zelo pozitivna in vsak poizkus, da bi spremenili to razmišljanje, naleti na hud odpor,« je v devetdesetih ugotavljala kot slovenska koordinatorica Svetovne zdravstvene organizacije za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Pred izvolitvijo za varuhinjo človekovih pravic so imeli nekateri pomisleke, da ima do tem, ki so ji blizu, pretirano gorečen odnos. Kljub temu so bile sčasoma mnoge zakonodajne spremembe, za katere si je pred leti prizadevala, uresničene: od prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah do prepovedi prodaje alkohola mladoletnim.
K temu delu psihiatrije jo je pritegnil optimizem, ki spremlja pomoč pacientom, pravi. »Osebe, ki so odvisne od psihoaktivne snovi, lahko v obdobju po vzpostavitvi abstinence zelo hitro in uspešno okrevajo. Moji pacienti so čudoviti ljudje.«
Za zdaj se še ni odločila, ali bo poleg vodenja zbornice še naprej delala tudi v ambulanti ljubljanske Psihiatrične klinike. »Vzela si bom dan ali dva, da o tem razmislim. Delo s pacienti bi zagotovo pogrešala, tudi kot varuhinja človekovih pravic sem ga sprva zelo močno. A sčasoma sem ugotovila, da lahko ljudem tudi pri takem delu še vedno prisluhnem in pomagam tudi na osebnem nivoju.«
