Zahodne borze letos stopicajo na mestu, razmerja sil pa niso spremenile niti prve objave dobičkov v zadnjem lanskem četrtletju. Dobički delnic ameriških korporacij naj bi po napovedih analitikov v zadnjem lanskem četrtletju zrasli za dobrih šest odstotkov. Bančni velikani Bank of America, JP Morgan in Wells Fargo so v minulem tednu presegli napovedi analitikov. V tekočem tednu sta nas od bančnih velikanov razveselila Goldman Sachs in Citigroup. Presenetljiv izbor ameriških volilcev je pomagal bankirjem ustvariti dovolj negotovosti in volatilnosti na trgu, da jim je uspelo močno povečati prihodke iz naslova trgovanja, obenem pa jim pomagajo okrepljene špekulacije glede povečane gospodarske aktivnosti.
Mednarodni denarni sklad (IMF) v objavljeni napovedi ni spreminjal oktobrskih projekcij za globalno gospodarsko rast. Letos naj bi ta dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto pa 3,6 odstotka. Obeti za razvita gospodarstva so se izboljšali, pri tem pa je IMF izpostavil predvsem boljše napovedi za ZDA. Letošnjo napoved gospodarske rasti so zvišali za 0,1 odstotne točke, na 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,4 odstotne točke, na 2,5 odstotka. Vendar je sklad ob tem izpostavil negotovost, saj novoizvoljeni ameriški predsednik Trump še ni podrobneje predstavil ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti.
Da je deflacijski tiger vsaj za zdaj ukročen, kaže prva ocena Eurostata, kjer se je inflacija na evrskem območju decembra lani povzpela na 1,1 odstotka, medtem ko je bila novembra 0,6-odstotna. Kot ocenjujejo pri Eurostatu, so k temu največ pripomogle cene energentov, kjer je bila rast cen energentov v decembru na letni ravni 2,5-odstotna, medtem ko so se novembra cene energentov na letni ravni znižale za 1,1 odstotka. Tudi onkraj luže je opazen premik v cenah, ki sestavljajo inflacijsko košarico. V mesecu decembru so cene zrastle za 0,3 odstotne točke, medtem ko na letni ravni zaznavajo porast v višini 2,1 odstotne točke, kar je nad ciljno inflacijo ameriške centralne banke FED.
Vlagatelji v danih okoliščinah ne poznajo veliko strahu pred negotovostjo, ki jo prinašajo obetajoče spremembe v ameriški politiki, upočasnjevanje rasti kitajskega gospodarstva, pričakovanja ameriške centralne banke glede dinamike dvigovanja obrestnih mer, krepitev ameriškega dolarja ter s tem slabša konkurenčnost ameriških multinacionalk in ne nazadnje nestabilnost evropskega političnega prostora. Razlog za optimizem gre pripisati spodbudnemu začetku objav rezultatov poslovanja v lanskem zadnjem četrtletju.