Ste morda pomislili, da bi na domačem vrtu poleg korenčka, peteršilja, solate, pora, paradižnika, kumar in zelišč pridelali še gobe? Seveda vam ne bodo zažirale prostora na sončnih gredicah, saj gobe za rast potrebujejo senco, vlago, posekan zdrav les, veliko potrpljenja in prav nobene posebne tehnologije.
Znanstveno je dokazano, da gobe, seveda užitne, pozitivno vplivajo na naše zdravje. Med slednjimi se največkrat omenjajo bukovi ostrigarji in nazobčanke ali šitake, kot jih pogosteje imenujemo. Slednje je tudi najpreprosteje gojiti v primernih razmerah. Posamezniki, ki so pripravljeni več časa posvetiti vzgoji gob, pa svojo kulinarično zgodbo popestrijo še z doma vzgojenimi topolovkami in zimskimi panjevkami.
Najenostavnejše je gojenje na svežem lesu
Od vseh načinov gojenja gob je najenostavnejše gojenje gob na svežem lesu. Za gojenje gob so primerni hlodi sveže posekanih dreves in njihovi panji, ki pa ne smejo biti trhli. Glive namreč les razgrajujejo, iz sezone v sezono ga bo manj in na koncu, navadno po dveh do treh letih, bo povsem strohnel. Če imate vrt, lahko ta drobir prenesete na gredice in z njim obogatite vrtno zemljo. Tudi izbor lesne podlage je odvisen od vrste gobe; bukovim ostrigarjem ustreza les bukve, topola, breze, jelše, javorja, ostrigarjem pa najbolj kostanj, hrast in celo les iglavcev. Kot svetujejo pridelovalci gob, sveža debla vedno nacepimo s čepki z micelijem. Z micelijem na lesenih čepkih izredno enostavno gojimo gobe na deblih dreves. V debla izvrtamo luknjice, v katere vstavimo micelij, jih postavimo v senčni del vrta in dolga leta z njih pobiramo okusne zdravilne gobe.
Tudi do 60 kilogramov gob
Micelij na lesenih čepkih je izredno enostaven način razmnoževanja gob, ki v naravi rastejo na lesu. Čepke, preraščene z micelijem želene vrste gobe, si lahko priskrbimo v vrtnarskih trgovinah, pestra je tudi ponudba na spletu. Za pripravo dreves je zelo primeren čas njihovega mirovanja, torej pozno jeseni in pozimi, ko les vsebuje več gobam ustreznih hranil. V svež, zdrav in nepoškodovan les, ki naj bo debel približno 25 centimetrov, navrtamo luknje, v katere vstavimo lesene čepke, preraščene z micelijem glive, in vse skupaj postavimo v senčni del vrta. V toplih dneh micelij popolnoma preraste deblo in iz njega črpa hranilne snovi. Ko nabere dovolj energije, začne tvoriti zametke gob. Gobe se najpogosteje pojavijo zgodaj spomladi ali jeseni, odvisno od vrste. Tak način je primeren za gojenje na prostem ali v vlažnih kleteh, tunelih ali podobnih prostorih. Debla z micelijem brez težav prenesejo temperature, nižje od –20 stopinj Celzija. Kot je zapisal ponudnik micelijev za gojenje gob (kranjskogorsko podjetje MycoMedica), lahko iz enega kubičnega metra debel v celotnem gojitvenem ciklu pričakujemo okoli 60 kilogramov gob. To pomeni, da bomo ostrigarje pobirali dvakrat ali trikrat v sezoni, šitake ob rednem namakanju lesa pa tudi večkrat. Pri ostrigarjih, kot svetujejo pridelovalci gob, lahko z micelijem že preraščena debla navpično zakopljemo v tla, da bodo iz njih sama srkala vlago.
