Po poljskem Vroclavu in španskem San Sebastiánu, ki sta lani intenzivni kulturni program zasnovala predvsem na spodbujanju medkulturnega dialoga, se bosta tradiciji, ki se je začela leta 1985 v Atenah, letos pridružila še danski Arhus in ciprski Pafos. Nemara se bosta morali mesti še bolj kot štiriinpetdeset evropskih prestolnic poprej potruditi, da demotivirane Evropejce v 2017 povežeta vsaj v skupnem kulturnem duhu.
Naboj vikinških ladij
Danska je nase opozorila že leta 1996, ko se je z nazivom prestolnica kulture ponašal Köbenhavn, Arhus, drugo največje mesto na Danskem s 300.000 prebivalci, pa bo prvič pod žarometi ob odprtju slovesnosti 21. januarja. Eno najstarejših danskih mest, ki se ponaša z vikinško tradicijo, bo že ta večer izkoristilo čar svoje pristaniške pozicije, saj ga bodo – po scenariju mojstra grandioznih odprtij režiserja Nigela Jamiesona – preplavile vikinške ladje, več tisoč svetilk in tisočglavi zbor pevcev in glasbenikov.
Mesto bo skupaj s širšo regijo ponudilo več kot tristo dogodkov, načrtujejo tudi prenovo pristaniškega, nekdaj industrijskega dela mesta v alternativen, urbani prostor. Organizatorji izpostavljajo predvsem spektakularno uprizoritev vikinške sage Røde Orm, ki jo bo Dansko kraljevo gledališče izvedlo na stekleni strehi Muzeja Moesgaard. V sklopu mednarodnega projekta Vrt, ki bo zavzel tako lokalne galerije kot obalni prostor, se bodo posvetili razvoju arhitekture od 17. do 20. stoletja, lotili se bodo tudi migracijskih premikov in globalnega gibanja kapitala ter odnosa do narave.
Pozornost bodo zagotovo pritegnile svetlobne instalacije Škota Nathana Coleyja in 150 metrov visoka mavrična instalacija dansko-islandskega vizualnega umetnika Olafurja Eliassona ter razstava na temo sedmih smrtnih grehov, na kateri bosta med drugimi razstavljali Američanki Jenny Holzer in Barbara Kruger. Obeta se koncert angleške transspolne umetnice, pevke Anohni, in nastop priznanega argentinsko-izraelskega dirigenta Daniela Barenboima. Pod svojevrstno filmsko instalacijo, hommage največjim umetniškim manifestom, bo podpisan nemški režiser Julian Rosefeldt, nacionalno reprezentacijo pa bo s svojo večmedijsko umetniško prakso raziskovala tudi Slovenka Jasmina Cibic.
Božanska tovarna kulture
Na ciprskem Pafosu, kjer je po izročilu iz morja na kopno stopila grška boginja Afrodita, poudarjajo, da bodo obmorsko mestece s komaj 30.000 prebivalci spremenili v tovarno kulture na prostem. Če je v ribiškem kraju, polnem starogrških in bizantinskih spomenikov, doslej cvetel predvsem turizem, bodo organizatorji grško in turško skupnost na otoku poskušali povezati z različnimi kulturnimi projekti. Začeli bodo z odprtjem slovesnosti 28. januarja, ki bo nekdanjo in sodobno kulturno tradicijo Cipra raziskovala s pomočjo mita o Pigmalionu in Galateji, o rojstvu umetnika in umetnine.
Organizatorji želijo Evropo spomniti, da je Pafos umetnina že sam po sebi, zato bodo veliko pozornosti že tradicionalno poželi domači ustvarjalci. Spominu na grškega filmskega režiserja Michaela Cacoyannisa bo posvečena fotografska razstava, poezija preminulega ciprskega avtorja Tanerja Baybarsa bo služila kot navdih za video instalacijo, z razstavo se bodo poklonili tudi enemu najbolj uveljavljenih vizualnih umetnikov s Cipra, pred tremi leti preminulemu Stassu Paraskosu.
V ciprsko kulturno prestolnico bo sicer vabil predvsem bogat glasbeni program, med drugim koncert ruskega pianista Vladimirja Aškenazija in enega najbolj priznanih izvajalcev orientalske glasbe Turka Omarja Faruka Tekbileka. V maju bodo nastopili berlinski filharmoniki, poleti ena najbolj uveljavljenih pevk fada Portugalka Mísia in Goran Bregović. Italijanski koreograf Davide Bombana bo o mitu Galoteje zasnoval plesno predstavo, Helgard Haug, Stefan Kaegi in Daniel Wetzel (Rimini Protokoll) bodo Pafos raziskovali z inovativnimi gledališkimi tehnikami. Ljubitelji vizualne umetnosti utegnejo uživati v instalaciji britanskih vizualnih umetnikov Anthonyja Heywooda in Uweja Derksena.
