Liechtenstein, Švica, Avstrija in številne druge države so bili doslej varen pristan za tako ali drugače pridobljen denar sumljivega izvora. Četudi so tožilci želeli priti do podatkov na transakcijskih računih, so zaradi bančnih tajnosti nemalokrat pri pristojnih organih naleteli na zaprta vrata. Toda poslej naj bi bilo vse drugače.
Prva avtomatska izmenjava letos septembra
Nedavno je namreč začel veljati mednarodni dogovor o avtomatski izmenjavi bančnih podatkov (AEOI). Z direktivo EU je bilo leta 2014 določeno, da države članice začnejo njene določbe uporabljati na začetku lanskega leta, prvo izmenjavo podatkov pa bodo opravili septembra letos. Kot so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), so Avstriji zaradi obstoječih strukturnih razlik dovolili, da bo prvo avtomatsko izmenjavo podatkov izvedla septembra prihodnje leto. Toda kljub temu se je zavezala, da ne bo v celoti izkoristila odstopanja in da bo prve podatke posredovala že letos septembra. Gre za nove račune, odprte od oktobra do decembra lani, za druge račune, ki so bili odprti kadar koli v preteklosti, pa bo poročala od prihodnjega leta dalje.
Na splošno, nadaljujejo na Fursu, pa se bo prva avtomatska izmenjava o finančnih računih začela letos, in sicer za račune, ki so odprti od začetka lanskega leta dalje oziroma so bili odprti pred koncem leta 2015 in so bili konec leta 2016 še odprti.
Avtomatska izmenjava bančnih podatkov ni le evropski, temveč svetovni standard, ki je nastal v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), k njej pa je pristopilo že okoli sto držav. Med njimi sta tudi Liechtenstein in Švica, prek katerih so v preteklosti potekali številni sporni posli slovenskih podjetij, s katerimi se ukvarjajo organi odkrivanja, pregona in sojenja. V enem od najbolj razvpitih primerov, gradnji Intereuropinega terminala v Rusiji, vrednega 150 milijonov evrov, naj bi skoraj 25 milijonov evrov končalo v Liechtensteinu. Četudi se je v tej zadevi proti nekdanjemu šefu Intereurope Andreju Lovšinu začelo sojenje, koprskemu okrožnemu sodišču še do danes ni uspelo pridobiti podatkov o transakcijah na liechtensteinskih računih, ki bi lahko še bolje dokazali tok denarja, saj obstaja tudi sum, da so milijone s tamkajšnjih računov dvigovali tudi Lovšin, solastnik Rika Janez Škrabec (Riko je bil izvajalec del) in še nekateri drugi. Kot je za Dnevnik pojasnila predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič, v zvezi z zaprosilom pričakujejo odgovor, kdaj ga bodo prejeli, pa ne vedo, saj je to odvisno od liechtensteinskih pravosodnih organov. Po drugi strani so bili po dostopnih podatkih slovenski tožilci uspešni pri pridobivanju bančnih podatkov v aferi Hypo.
Denar se bo selil
Medtem ko bo Liechtenstein, tako kot številne razvpite off-shore države, kot so Ciper, Bermudski otoki, Barbados, Kajmanski otoki…, Fursu prve podatke začel pošiljati septembra letos, jih bo Švica leto kasneje. Takrat bo Furs podatke prejel tudi iz Belizeja, z Mauritiusa in iz drugih držav. Po napovedih profesorja za davčno pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Bojana Škofa bo razkrivanje podatkov na transakcijskih računih, na primer v Švici, pomenilo, da bodo tisti, ki ne morejo dokazati izvora denarja, tega selili v države, ki podatkov ne bodo izmenjavale.
Po pojasnilih Fursa pod vodstvom Jane Ahčin bo sprejeti ukrep deloval tudi preventivno. Ko so pred desetimi meseci začeli javnost opozarjati na nov način izmenjave informacij o transakcijskih računih, se je število zavezancev, ki so prijavili račune v tujini, zvišalo kar za 46 odstotkov, na 18.566 prijavljenih računov. V obravnavanem obdobju pa so podjetja prijavila za dobro četrtino več transakcijskih računov, tako da je njihovo število sredi lanskega decembra znašalo 9649.
Če računa iz tujine ne prijavi Fursu, je sicer za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 evrov, za podjetje pa od 1200 do 30.000 evrov. Po opozorilih Fursa je to le globa za neprijavljen račun, če bodo ugotovljene druge nepravilnosti, kot so na primer neprijavljene obresti, pa so zagrožene dodatne globe.
Možna 70-odstotna obdavčitev premoženja
Eden od možnih ukrepov je 70-odstotna obdavčitev premoženja. Takšen postopek na Fursu med drugim sprožijo, kadar je podan sum, da fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presega dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali pa je Furs na drugačen seznanjen s razpoložljivimi sredstvi davčnega zavezanca in njegovim trošenjem.
Davčne amnestije v Sloveniji sicer ne poznamo, je pa s samoprijavo možno razkritje neprijavljenih dohodkov že vrsto let. Razen plačila davka po nižji stopnji za zavezanca prednost samoprijave predstavlja še izognitev dolgotrajnim postopkom nadzora in izvršb, prekrškovnega postopka in globe. Navsezadnje v primeru samoprijave plača davek po nižji stopnji. Toda samoprijavo na Furs lahko tudi zavrnejo, z njo pa zavezanec ne prejme jamstva, da se morebitni kazenski postopek proti njemu ne bo začel. Neposredni učinek samoprijav je leta 2015, ko jih je bilo od januarja do novembra 14.825, znašal 20,3 milijona evrov, podatki za lansko leto, ko je bilo v enakem obdobju 15.831 samoprijav, pa bodo znani v kratkem.
