Slovenija bi morala tako kot druge države članice EU najkasneje do novembra lani v svojo zakonodajo prenesti zahteve evropske odpadkovne direktive po zmanjšanju porabe lahkih plastičnih vrečk, a si je vzela še nekaj dodatnega časa. Na ministrstvu za okolje in prostor novo zakonodajo pripravljajo in načrtujejo, da bo sprejeta še pred poletjem.
Z njeno uveljavitvijo bodo morale brezplačne plastične nakupovalne vrečke, tanjše od 0,05 milimetra, izginiti s »hitrih« samopostrežnih in drugih blagajn pri trgovcih. Novo ceno jim bo določil vsak trgovec sam, vrečke za zelenjavo in sadje pa bodo iz prepovedi najverjetneje izvzete in bodo ostale brezplačne.
Podjetja ukrepov še ne poznajo
Z načrtovanimi ukrepi je ministrstvo po lastnih pojasnilih prek Trgovinske zbornice Slovenije že seznanilo vse večje trgovce, prek Združenja kemijske industrije in Sekcije za plastiko in gume pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa tudi proizvajalce plastičnih nosilnih vrečk. Toda predstavnik Združenja kemijske industrije Žiga Lampe pravi, da predvidenih ukrepov, ki še niso prišli v javno obravnavo, ne morejo niti komentirati niti napovedati, kako se bodo proizvajalci nanje pripravili oziroma kako bo prepoved tankih plastičnih vrečk vplivala na njihovo poslovanje. Ponovil pa je, da smo v Sloveniji pri recikliranju zelo dobri in pri nas »onesnaženje« z vrečkami ni problematično.
Tudi v trgovinski zbornici vsebine novega predpisa ne poznajo. »Vsekakor pa nasprotujemo kakršni koli uvedbi dodatnih obremenitev gospodarstva, saj za zagotavljanje istega cilja obstajajo tudi druge dobre prakse,« so dodali. Hkrati so znova opozorili, da morajo najtanjše plastične vrečke za sadje in zelenjavo ostati brezplačne, saj bodo sicer trgovci imeli težave z zagotavljanjem predpisanih higienskih standardov. Poleg tega samopostrežno in individualni porabi prilagojeno nabiranje sadja in zelenjave (v plastične vrečke) pomaga zmanjševati količine zavržene hrane v gospodinjstvih, pravijo tako na trgovinski zbornici kot na ministrstvu, zato prepovedi takšnih brezplačnih vrečk ni pričakovati. Slednjega pa ne zahteva niti EU.
Brez ozaveščanja potrošnikov ne bo šlo
Ker plastične vrečke potrebujejo tudi celih tisoč let za popolno razgradnjo in v tem času ogrožajo naravo ter zdravje živali in ljudi, hkrati pa tako njihova proizvodnja kot odstranjevanje obremenjujeta okolje, EU od držav članic zahteva prepoved brezplačnih tankih plastičnih nosilnih vrečk do leta 2019. Če tega ne storijo, morajo države z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbeti za to, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 takšnih vrečk šest let pozneje. Vrečke za zelenjavo in sadje so, kot rečeno, izvzete.
Toda trajnega zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ne da bi povečali porabo drugih vrst embalaže, po prepričanju slovenske trgovinske zbornice ne bo brez stalnega ozaveščanja in spodbudnih aktivnosti za potrošnike. »Zato od vseh pristojnih državnih institucij utemeljeno pričakujemo konkretne aktivnosti za povečevanje ozaveščenosti potrošnikov glede trajnostne rabe nakupovalnih vrečk in njihovega vpliva na okolje,« so poudarili. Nosilec programa osveščanja je že znan – to bo okoljsko ministrstvo – izvajalci in viri financiranja pa še niso dorečeni, odgovarjajo na ministrstvu.
