V času mandata te vlade je ministrstvo za kulturo za razne naloge ali pomoč pri oblikovanju izhodišč kulturne politike zunanjim sodelavcem izplačalo več kot 247.000 evrov. Od tega so nekaj več kot 109.000 evrov za svoje delo prejeli člani raznih strokovnih komisij, dobra polovica denarja pa je šla za analize, raziskave in pravna mnenja, ki so jih za ministrstvo pripravljali posamezniki in pravne osebe.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, gre denimo za strokovne komisije za pripravo strokovnih podlag in izhodišč za posamezna področja, eden takih primerov je arhitektura. »Strokovna komisija za pomoč pri pripravi osnutka arhitekturne politike je bila imenovana, ker na ministrstvu za kulturo nimamo vrhunskih strokovnjakov s področja arhitekture, ki bi lahko usmerjali arhitekturno politiko RS.« Njeni člani so bili imenovani na predlog Zbornice za arhitekturo in prostor, četverica strokovnjakov (Miha Dešman, Ilka Čerpes, Vlado Krajcar in Aleksander Sašo Ostan) pa je za svoje delo v preteklih dveh letih prejela skupno 8000 evrov avtorskih honorarjev.
Ko potrebujejo več
Takšnih začasnih strokovnih komisij je bilo v tem mandatu pet, po številu članov pa se med seboj precej razlikujejo. »Pravilnik o strokovnih komisijah za stalne komisije določa, da komisijo sestavlja od tri do sedem članov, za začasne komisije, imenovane za izvedbo posameznih nalog, pa ta omejitev ne velja,« pojasnjujejo na ministrstvu. »Minister se o številu članov odloči na podlagi predloga strokovnih služb, ki upoštevajo kompleksnost naloge, njen predviden obseg dela in potrebna specifična znanja in kompetence.«
V medresorski strokovni komisiji za pripravo osnutka strategije s področja oblikovanja je sedelo sedem strokovnjakov (Boštjan Botas Kenda, Maja Šušteršič, Saša Kerkoš, Marco Steinberg, Miha Klinar, Karl Stocker in Vasja Urh), ki so prejeli skupno 40.000 evrov avtorskih nadomestil. Enako število članov je imela komisija za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema (Igor Teršar, Denis Miklavčič, Ivan Pal, Mojca Jan Zoran, Damjana Pečnik, Aleksandra Berberih Slana in Damjan Damjanovič), ki so prejeli avtorske honorarje v skupni višini 27.300 evrov (Damjana Pečnik se je honorarju odpovedala); pet članov strokovne komisije za pripravo strategije razvoja medijske krajine (Barbara Verdnik, Jure Stojan, Sandra Bašić Hrvatin, Nataša Pirc Musar in Darja Groznik) je prejelo avtorske honorarje v skupni višini 24.520 evrov.
Vsi ne dobijo honorarja
Medresorska delovna skupina za pripravo strategije razvoja filmske vzgoje je imela šest članov (Jelka Stergel, Petra Slatinšek, Andrej Šprah, Nada Požar Matijašič, Nina Ostan in Irena Ostrouška), ki so (razen Ostrouškove in Požar-Matijašičeve) dobili skupno 4800 evrov avtorskih honorarjev. Komisijo za pripravo strokovnih izhodišč za organiziranost ljubiteljske kulturne dejavnosti so sestavljali zgolj trije člani (Igor Teršar, Matjaž Šekoranja in Biserka Močnik), avtorski honorar v višini 4500 evrov pa je bil izplačan le Teršarju. »Skladno s pravilnikom članom komisij pripada avtorski honorar, do njega pa niso upravičeni tisti člani, ki so zaposleni v javni upravi in katerih delo v komisiji predstavlja del njihovih rednih delovnih nalog,« poudarja ministrstvo.
Na vprašanje, ali ni morda nenavadno, da direktor JSKD (kar je bil takrat Teršar) prejme honorar za sodelovanje v komisiji, ki obravnava prav organiziranost ljubiteljske kulturne dejavnosti, kar je tudi osnovno področje dela tega sklada, na ministrstvu pravijo, da sodelovanje v strokovnih komisijah ne spada med delovne dolžnosti direktorja. »V tem primeru je šlo za raziskovalno delo in pripravo primerjalne študije in predloga ministrstvu.«
Od kod razlike?
Zakaj se zneski za avtorske honorarje po strokovnih skupinah tako razlikujejo? »Višina honorarjev se določa glede na obseg in zahtevnost avtorskega dela, ob čemer poudarjamo, da so v honorar zajeti tudi vsi stroški izdelave avtorskega dela,« razložijo. Med drugimi zunanjimi izvajalci, ki so za ministrstvo opravljali različne naloge in analize, po višini prejemkov nekoliko izstopa Igor Koršič, ki je za pripravo študij, analiz in raziskav za potrebe pripravljanja strategij, zakonodaje in drugih ukrepov ter raziskovanje dobrih praks leta 2015 prejel 15.330 evrov, leta 2016 pa 9900 evrov.
