Ko so Davida Powersa, svetovalca nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, nekoč vprašali, kaj je bil najbolj travmatičen trenutek njegove svetovalske kariere, je odgovoril: »Ko sem na nastop pozabil prinesti črne čevlje, ki so se podali k njegovi temno modri obleki.« Šlo je za Kennedyjev nastop v času volilne kampanje leta 1960. V Houstonu pred protestantskimi lokalnimi politiki. Ker je bil Kennedy katolik (prvi katoliški predsednik ZDA), je bil nastop vnaprej obremenjen z verskim momentom. Temu primerna je bila živčnost pred nastopom, ki jo je izostanek predvidenih črnih čevljev še povečal. Sprva zelo, potem pa je, kot je za »sekundarne« probleme značilno, napetost popustila. V dvigalu, na poti do hotelske dvorane, kjer je Powers v svoj zagovor rekel: »Večina moških v teh deželi nosi rjave čevlje. Se zavedaš, da boš danes v rjavih čevljih osvojil volilce v rjavih čevljih?«

Nestil upa desnice

Kennedy je res postal predsednik, pri čemer se zdi, da je bil njegov lažno vitalni videz (dejansko je bil pol invalid od mladih dni naprej) vsaj enakovreden besedam. Podobno kot na estradi. Jelena Karleuša, srbska pop zvezdnica, kot žirantka televizijskega pevskega natečaja Zvezde Granda glede videza ne okoliši s prizanesljivostjo. »Moraš shujšati in spremeniti scenski nastop. Za ta posel si nedopustno debela. Ob takšnem petju bi bila velik hit, če bi se iz tako goskastega dekleta spremenila v top ribo,« je dejala debelušni kandidatki. Spet drugi: »Oblekla si se, kot da imaš doma poplavo.« Ali tretji: »Pa kje si dobila te čevlje?!« Vse to govori kandidatom.

Ob tem, da bi se tudi ob njene kombinacije rožnatega lasišča, sončnih očal skrajnih oblik ter drugih stilskih »izpadov« lahko obregnil marsikdo, se vendarle vrnimo še h Kennedyjevim čevljem. Ki so bili načeloma napačni. Stilska napaka je lahko funkcionalna. Domači primer tega bi bil lahko Aleš Primc, šef gibanja Za otroke gre in novi up desnice. Vprašanje je, ali mu njegovo sledništvo zameri njegov (ne)stil. Majice, oblečene čez srajce. Puloverje iz kavča. Fotografije, na katerih mu je pri mobilizatorskem dvigu rok pred množico izpod puloverja pogledal trebuh, naborek spodnjic iznad pasu hlač pa dal jasen uvid, da nosi predpotopne spodnjice. Konec koncev je arhetipska podoba tradicionalnega slovenskega očeta starega kova bližje od zakreditiranosti nevpadljivemu povprečniku v puloverju kot trendi modelčku.

Najslabše oblečena vlada?

Za nestil bi nasploh lahko rekli, da je v Sloveniji kredibilen. Kar je nemara historično pogojen pojav. Politično nazorsko sta bili do pred 25 leti v Sloveniji veljavni dve osnovni oblačilni paradigmi. Tudi v tem primeru komunistična in katoliška. Obe sta temeljili na zadržani spodobnosti, obenem pa sta si prej podajali roke, kot pa si nasprotovali. Razlikovali sta se kvečjemu po sončnih očalih, ki so bila med komunisti bolj modna, ali kakšnem rožnatem vzorcu na srajci več na drugi strani. In kultura oblačenja v Sloveniji še dandanes ni nekaj, s čimer bi se podalpska civilizacija lahko hvalila. Miša Vugrinec, modna izvedenka, je že pred časom dala oceno, da je aktualna Cerarjeva vlada najslabše oblečena in obuta od vseh dosedanjih. Res se predvsem pri opravah Cerarjevih dam lahko vprašaš, kje jim sploh uspe kupiti kose garderobe, če pa je tekstilna industrija, ki je po takšnih kosih slovela, menda propadla.

Tina Martinec Selan, barvna svetovalka in svetovalka za celostno podobo, je takisto kritična: »Slovenci nimamo razvite kulture oblačenja, kot jo imajo nekateri drugi evropski narodi. Slovenci se pogosto zanašajo in opirajo zgolj na svoj okus, v smislu to mi je všeč, zato bom to oblekel, tisto mi ni všeč, zato tega ne bom oblekel, tudi če stvar ni primerna za določeno priložnost. Prav pomanjkanje znanja o tem, kaj je primerno obleči za določeno priložnost, opažam kot pomanjkljivost sloga Slovencev. Tako se zgodi, da ljudje za dogodek, ki zahteva recimo raven oblačenja najmanj koktajl oblačilo (recimo rdeča preproga na prireditvi Viktorjev), oblečejo kavbojke in jopico s kapuco ter obujejo športno obutev. To pač ni dopustno, ne glede na to, ali je to dotični osebi všeč in se v tem udobno počuti. Prav udobje je nekaj, kar pri Slovencih (sploh moških) zelo visoko kotira, ne glede na to, da v določenih okoljih to ne bi smelo biti glavno merilo. Po drugi strani se dogaja, da ženske za na podeželski piknik obujejo vrtoglave pete in oblečejo tesno kratko obleko, zaradi česar se na taki priložnosti pač ne morejo dobro počutiti.«

Izstopanje izzove reakcije

Prikličimo na pomoč šport. Športnik lahko na teren stopi ofenzivno našopirjen v »bojnih barvah« ali pač defenzivno, stilsko vnaprej ne izzivalen do nasprotnika. V nasprotju z avtomobili, s katerimi se živelj rad šopiri, bi glede obleke za Slovence lahko rekli, da so privrženci slednjega. Prebrisanega nestila. Izstopajoč stil v naših krajih prej izzove negativne odzive kot pa pozitiven sprejem. Na račun kančka stila si lahko oklican za afno, to pa v okolju, ki tako poveličuje pametnost kot naše, pomeni diskvalifikacijo. Spomnimo se samo domnevno prekratkih kril Alenke Bratušek, ki so bila ekscesna, čeprav so premierkine noge na vpogled tedaj Evropi poveljujočega Jean-Clauda Junckerja slehernemu državljanu prej koristile kot ne. A tako je nemara, če predstavljaš deželo, v kateri grd izpadeš pametnejši.

Estetika ostaja spolzek teren. Dr. Borut Cerkovnik, docent na oddelku za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete, ki se med drugim ukvarja tudi z estetiko, pravi: »Za vsakogar velja, da če bi živel neskončno dolgo, bi njegov stil zagotovo bil vsaj enkrat v modi. Zato se večina ljudi z modo ukvarja samo toliko, da kupujejo stvari, ki so pač na voljo, in ne razmišlja o trendih.« Moda je torej od nekdaj problematična. Ker je odvisna od osebnega občutka. In taka bo ostala. Nekaj drugega se zdi zares problematično. To, da je donedavno zgolj modi lasten osebni občutek začel pridobivati legitimnost še vse kje drugje. Po novem tudi v meteorologiji. Saj ste opazili. Bolj kot dejanske stopinje je glede mraza postal pomemben osebni občutek o njem. Čeravno zmrzneš še vedno zaradi dejanskih stopinj in ne zaradi občutka.