Lojze Kerin je pet let delal za to, da bi dopolnil cvičkov plašč, rezultat pa je bela frankinja, ki je nekakšna nadgradnja zgodbe o kakovostnih vinih z dolenjskega konca. Da, prav ste prebrali, Lojze Kerin, ki ima svojo vinarijo Hiša frankinje v Straži nad Krškim, dela iz črnega belo. V svojem vinogradu imajo Kerinovi 27.000 trt, iz katerih pridobijo okoli 50.000 litrov vina na leto, v vinarstvo pa je vpeta tako rekoč vsa družina. Med njihovimi vini sta obvezni cviček in modra frankinja, iz katere nastane osem različnih vin, pri belih pa stavijo na sivi pinot, chardonnay in kerner. Ter seveda na belo frankinjo.
»Veliko sem prepotoval po različnih vinskih kleteh po vsej Evropi, se pogovarjal z različnimi vinarji in se skušal od vsakega nekaj naučiti. Svoje znanje sem tako dopolnjeval, a imel sem idejo, želel sem si narediti nekaj, kar bi vino v naših koncih dvignilo na novo raven. Vino ni le alkoholna pijača, vino je del nas, del naše zgodovine, del naše tradicije in kot tako ga moramo spoštovati. Plod tega je konec koncev tudi naša vinarna, v katero je naša družina dejansko vložila vse. Smo na začetku poti, a verjamem, da je ta prava,« danes pove Lojze Kerin.
Idejo pobral v Šampanji
Pet let je potreboval, da je iz črnega grozdja nastalo belo vino, torej bela frankinja. Dejstvo, da je frankinja avtohtona trta v naših krajih, je še dodatno podžgalo njegovo delo, da je slovensko vinarstvo nekoliko pozabljeno sorto obudilo od mrtvih. Posebej ponosen je tudi, da ima v svojem vinogradu celo nekaj trt enega od »staršev« frankinje. Osnovno zamisel, kako iz črnega nastane belo, je pobral v Šampanji, a tehnologije ni dobro poznal, zato se je učil tudi na napakah.
»Skušal sem narediti naravno vino, kar nam je na koncu tudi uspelo, a bolj ko sem se trudil, da bi nastala bela frankinja, bolj je na koncu prišel ven rose. Toda trud se je na koncu izplačal,« pojasnjuje Kerin, kajti bela frankinja je vse prej kot običajno vino, posebno ker ga veliko ne morejo pridelati. Veliko dejavnikov vpliva na njen nastanek, zelo je pomemben čas trgatve, kajti bolj ko je grozdje zrelo, več barvila je v kožici. Ujeti pravi trenutek pa je presneto zahtevna stvar. Postopek pridelave bele frankinje Kerin rad ovije v tančico skrivnosti, kar naredi to vino še malce bolj nenavadno in zanimivo. Zato prav vseh podrobnosti ne želi razkriti, a dejstvo je, da je v vsaki steklenici in vsakem kozarcu zbranega veliko znanja in strasti ter obveznega spoštovanja do vina.
Bele frankinje ne boste našli v trgovini
»Letos je nekako prvič zares uspelo, naredili smo vsega 2000 steklenic, ker sledimo filozofiji, da nočemo konkurirati s količinami, ampak s kakovostjo in zdravim vinom. Že trgatev je dogodek, pomagajo nam izključno prijatelji, nanjo po navadi pride do 125 ljudi, letos jih je obiralo 85. Ti so naši pravi ambasadorji,« še dodaja Kerin, ki je po izobrazbi diplomirani inženir agronomije, diplomo pa je naredil na temo modre frankinje. Že samo ime bela frankinja, ki se nekako tepe z logiko črnega grozdja in belega vina, je svojevrsten dosežek, trenutno pa je tudi v fazi, da bo to ime zaščitil.
S svojo Hišo frankinje ima še velike načrte. V sodobno opremljenem vinarstvu, kjer se mešata sodobnost na področju vinarstva in ljubezen do tradicije in kulture domačega okolja, prireja različne pokušnje, kulturne dogodke, vse le za napovedane skupine, njegove bele frankinje pa ne boste našli v trgovinah. Tudi sicer vino prodajajo le gostilnam, restavracijam ali večjim kupcem, kdor ga želi kupiti zase, pa mora stopiti v stik z njim prek elektronske pošte ali telefona. Teh je vedno več, saj je do sedaj prodal že približno polovico letošnje bele frankinje. »Veseli me, da so drugi opazili moje delo pa tudi delo vseh nas, ki se trudimo ponuditi trgu nekaj več, nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni. Ogromno truda in svojega denarja smo vložili, odrekli smo se marsičemu, v ta posel vpeli vso družino. Včasih se malo pošalim, ko rečem, da sem bil prvič v vinogradu, ko sem bil star dva meseca. Vino, vinarstvo me je privlačilo, odkar vem zase, in že pri desetih letih sem vedel, da želim biti vinar. Oče se je pred tem v glavnem ukvarjal s sadjarstvom, zdaj vsi delamo in se trudimo po najboljših močeh.« Lojze je oče štirih deklic in najstarejša že sodeluje, kolikor seveda lahko, pri družinskem poslu.
Povezovanje vinarjev za nastop na tujih trgih
Primer, da vino lahko postane veliko več, je tudi Lojzetova žena. Preden je spoznala mladega vinarja, se nanj ni dobro spoznala, niti je ni zanimalo, zdaj pa je postalo del njihovega vsakdana. Kerinovi so torej dober primer prakse, kako lahko slovensko vino z majhnimi koraki postane nekaj, kar znajo ceniti tudi tisti, ki jim to sicer ne pomeni veliko. Če pogledamo malce širše, je človeška civilizacija nastala tudi s pomočjo dveh osnovnih sestavin: oljčnega olja in vina. In vino, tudi s pomočjo vinarjev Kerinovega kova, doživlja pravo renesanso. Kajti ti marljivi fantje in dekleta se zavedajo, da lahko zahtevnemu trgu ponudijo marsikaj. Zato so se zbrali štirje vinarji, eden od njih je tudi Kerin, ki se bodo s skupnimi močmi ravno s frankinjo podali na trge v tujini. »Hočemo dokazati, da nismo le tekmeci, ampak da znamo tudi sodelovati. Trgu lahko ponudimo marsikaj, predvsem pa zdravo in kakovostno vino. Frankinja je zaradi najvišje vsebnosti resveratrola, torej naravnega antibiotika, ki je za človeški organizem zelo zdravilna učinkovina, eno najbolj zdravilnih vin,« še pravi Kerin, ki je s frankinjo v letih 2011 in 2012 dobil tudi naziv šampion Slovenije.
