Transplantacijska medicina je preplet dveh dejavnosti: presaditev in pridobivanja organov in tkiv. Število presajenih organov je tako v neposredni povezavi s številom pridobljenih organov. Teh pa za vse bolnike, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, nikoli in nikjer ni dovolj.
Tudi v Sloveniji, čeprav je bilo v letu 2015 največ umrlih darovalcev organov doslej – 53. Žal je ta trend lani nekoliko upadel, umrlih darovalcev je bilo 41.
Za zaznavanje umrlih bolnikov, ki bi lahko darovali organe, so odgovorne tako imenovane donorske bolnišnice. V Sloveniji je to 11 največjih bolnišnic. Največ darovalcev ugotovijo v UKC Ljubljana, kjer imajo tudi največ postelj na intenzivni terapiji, sledita UKC Maribor in Splošna bolnišnica Celje.
Možganska smrt
Kadar pri bolniku ugotovijo možgansko smrt, se začne tudi postopno odpovedovanje organov. Da bi lahko odvzeli organe, morajo z umetnim predihavanjem in drugimi medicinskimi postopki te procese upočasniti. Tako imenovano vzdrževanje umrlih darovalcev je zelo zahtevno in zahteva zelo izkušen zdravstveni tim. Prvi korak, da lahko začnejo s temi postopki, pa je, da so na intenzivnih oddelkih pozorni na umrle bolnike, ki bi lahko bili darovalci organov.
V najbolj uspešnih državah naštejejo več kot 30 umrlih darovalcev organov na milijon prebivalcev. To število je odvisno tudi od tega, ali svojci soglašajo z odvzemom organov umrlemu. V zadnjih letih je pri nas darovanje organov odklonila približno petina svojcev. To je nizka števila in izraža »veliko zaupanje ljudi in podporo naši dejavnosti,« je na simpoziju ob nedavnem evropskem dnevu darovanja organov in zdravljenja s presaditvijo dejala zdravnica Marija Maja Mlinar, ena od transplantacijskih koordinatorjev v UKC Ljubljana.
Čeprav je bilo predlani največ umrlih darovalcev organov doslej, so svoj tako imenovani darovalski potencial, torej koliko darovalcev so ugotovili med vsemi umrlimi bolniki, ki bi bili primerni darovalci organov, tisto leto dosegli le v UKC Maribor in SB Celje, meni direktorica organizacije Slovenija transplant primarijka Danica Avsec.
Načrtno izobraževanje in analiza
V SB Celje je bilo lani sedem umrlih darovalcev, leto prej pa deset, kar je največ v zgodovini te bolnišnice. V donorskem programu bolnišnica sodeluje že od leta 1998, vendar so šele v zadnjih letih tako izpopolnili postopke, da so začeli dosegati dobre rezultate. »Mislili smo, da bo to, da imamo dva oddelka z intenzivno terapijo, dovolj strokovno usposobljenega osebja in bolnišničnega transplantacijskega koordinatorja, dovolj za uspešno delo,« je povedala anesteziologinja Milena Kotnik, transplantacijska koordinatorica v celjski bolnišnici. Pa ni bilo, saj so v prvih letih imeli le po enega umrlega darovalca organov na leto.
Težav je bilo veliko: na umrle darovalce organov so bili pozorni samo v eni od obeh intenzivnih enot, kot možne darovalce so obravnavali samo mlade umrle bolnike, anesteziologov, ki skrbijo za obveščanje bolnišničnih koordinatorjev o možnih umrlih darovalcih organov, je bilo premalo, veliko svojcev umrlih je zavrnilo darovanje, niso imeli podpore vodstva bolnišnice… »Nismo vedeli, kako bi stvari izboljšali,« je povedala Kotnikova. Nato so o transplantacijski dejavnosti začeli načrtno izobraževati vse zdravstveno osebje, s pomočjo lokalnih medijev so začeli ozaveščati ljudi, pridobili so podporo vodstva bolnišnice, da je opredelilo vlogo osebja, ki je potrebno pri transplantacijski medicini. Trud je obrodil sadove in število zaznanih umrlih darovalcev se je v celjski bolnišnici začelo povečevati, delež zavrnitev svojcev pa zmanjševati.
Še večji zagon je donorski program dobil po letu 2011, ko so v intenzivnih enotah uvedli program za izvajanje kakovosti in začeli izvajati nadzor nad učinkovitostjo donorskega programa. S tem so dodatno izboljšali prepoznavo, kateri izmed umrlih bolnikov bi lahko bil primeren darovalec.
»Donorska dejavnost je najmanj privlačna. Zahteva veliko organizacijskih sposobnosti, znanja in je tudi psihično naporna. Rezultati našega dela niso vidni neposredno, saj končni cilj – uspešno presaditev organov – izvajajo v transplantacijskem centru,« je opozorila Kotnikova.
»Če prejemniški program ni podprt z dobro organiziranim donorskim programom, rezultatov ni,« se strinja mag. Ivan Kneževič, koordinator transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana.
Organov še vedno premalo
Čeprav so v našem edinem transplantacijskem centru v UKC Ljubljana v letu 2015 presadili največ organov doslej – 117, lani pa 104, je organov za vse bolnike še vedno premalo.
Novo srce je lani dobilo 31 bolnikov, a bi lahko opravili še enkrat toliko presaditev – toliko je namreč bolnikov na čakalnem seznamu, je povedal kardiolog dr. Bojan Vrtovec. Lani so opravili 45 presaditev ledvic, predlani pa največ doslej – 64. Če bi želeli dohiteti najuspešnejši državi, Avstrijo in Hrvaško, bi morali opraviti še 10 do 20 presaditev ledvic več, torej do 80 presaditev ledvic na leto, je povedal nefrolog dr. Miha Arnol. Toliko je tudi bolnikov na čakalnem seznamu.
Zdi se, da so pokrite vsaj potrebe pljučnih bolnikov. Na presaditev pljuč vsako leto čaka pet do šest bolnikov, toliko jih tudi pošljejo na presaditev na Dunaj.
