Uradniki obrambnega ministrstva so konec lanskega leta v vlado poslali dokument z naslovom Strateški pregled obrambe. Mnogi so pričakovali, da bodo z ministrstva vladi takoj in končno poslali tudi sistemske predloge, kako ugotovitve strateškega pregleda sanirati. Dokument, kakršnega je nazadnje pisala Ljubica Jelušič v deveti Pahorjevi vladi (takratna vlada v nasprotju z današnjo dokumenta ni sprejela, temveč se je z njim le seznanila), namreč ugotavlja, da slovenski obrambni sistem ne prevzema pravičnega bremena sorazmernega tveganja pri skupnih ciljih severnoatlantskega zavezništva, opozarja na razkorak med doseženo in načrtovano ravnjo obrambne sposobnosti države in svari, da Slovenska vojska (SV) deluje z omejeno sposobnostjo.
Predlog obljubljali za lanski september
Predlog novega obrambnega zakona bo obrambno ministrstvo v parlamentarno proceduro najverjetneje poslalo šele v drugi polovici leta oziroma po parlamentarnih počitnicah, čeprav so to lani sprva obljubljali za september, nato do konca jeseni in nazadnje zagotovo do konca decembra 2016.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo javna obravnava novele obrambnemu zakonu podrejenega zakona o službi v SV končana konec tega meseca, po tem datumu pa bodo v medresorsko usklajevanje poslali oba zakona – predlog novega obrambnega zakona, ki je javno obravnavo prestajal pred natanko enim letom, in predlog novega zakona o službi v SV. »Po medresorski uskladitvi, predvidoma v prvi polovici leta, bosta oba zakona predložena še v potrditev vladi in nato vložena v obravnavo v državni zbor,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Napovedi ministrice vse bolj votle
Napoved ministrice Andreje Katič ob nastopu funkcije sredi maja 2015, da se bo lotila prenove zastarele in terminološko zarjavele krovne obrambne zakonodaje, zaradi nenehnih (praznih) obljub obrambnega ministrstva zagotovo postaja vse bolj votla, obrambni strokovnjak Klemen Grošelj pa celo meni, da vse skupaj kaže že na določeno mero stihijskosti. »Tisto, kar obrambnemu sistemu trenutno manjka, je strateški premislek o tem, kako naprej. Človek se ne more znebiti občutka, da gre pri napovedovanju nove zakonodaje v bistvu le za ohranjanje statusa quo z nekaterimi manjšimi kozmetičnimi popravki.«
Temeljna prenova sistemske zakonodaje na obrambnem področju, ki naj bi poleg zagona delovanja omogočila tudi nadaljnji razvoj obrambnega sistema oziroma Slovenske vojske, je očitno v slepi ulici, razmišlja Grošelj: »Že to, da so na obrambnem ministrstvu strateški pregled obrambe opravili dolgo po tem, ko so objavili srednjeročni obrambni program 2016–2020, kaže na to. To je enostavno nelogično, saj bi bilo treba najprej opraviti strateški pregled, na podlagi katerega se potem v normalnih evropskih državah dela program.« Namesto sistemskega pristopa, ki bi slovenskemu obrambnemu sistemu omogočil prilagoditev na spremenjeno varnostno okolje in grožnje, smo po Grošljevih besedah v Sloveniji priča improviziranemu iskanju rešitev, ki se jih potem vključuje v sistemski okvir, ki namesto, da bi te prilagoditve podpiral, postaja njihova ovira.
Glavni neuspeh je status quo
Glavni neuspeh slovenskega obrambnega sistema je po besedah Grošlja ohranjanje statusa quo: »Tak status opažam tudi v našem širšem nacionalnovarnostnem sistemu, katerega glavni neuspeh je zagotovo dejstvo, da še nikdar nismo izvedli nujno potrebnega sistemskega miselnega preskoka iz časov pridruževanja EU in Natu v čas in okoliščine, ko smo že člani obeh organizacij. Sam vidim naš obrambni sistem kot sistem, ki je v globoki politični, konceptualni in razvojni paralizi.«
Ko bo obrambni zakon vendarle pristal v državnem zboru, bosta za njegovo implementacijo morali glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev. Tako z ministrstva za obrambo kot viri iz generalštaba pričakujejo, da zakon te večine ne bo (več) dobil. Vodja koalicijske poslanske skupine stranke upokojencev Franc Jurša, nekdanji predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, se sicer ni izrekel o tem, ali bodo v DeSUS zakon podprli ali ne, je pa za Dnevnik povedal, da od ministrice Katičeve pričakujejo več proaktivnosti. »Če ministrstvo potrebuje dodatni čas za temeljito pripravo in uskladitev krovnega obrambnega zakona, v DeSUS temu ne nasprotujemo. Pomembno je le to, da bo na koncu naposled pripravljen dober zakon, ki bo, če bo res takšen, morda dobil potrebno podporo v parlamentu,« pravi Jurša.
