Čas smučarske pravljice. Tako lahko poimenujemo drugo obdobje, v katerem je kot trener in osebni partner stopil v Tinino življenje Italijan Andrea Massi. Svoje znanje atletskega trenerja je skozi intimno zvezo lažje prelil v Tino, vsekakor veliko bolje kot njeni dosedanji trenerji. Smučarska perfekcija je pripeljala Tino v območje uspehov, tudi na najpomembnejših tekmovanjih. Navijači smo jo »posvojili« in ona nam je našo ljubezen vračala. Breme favorita je ni zlomilo. Nizala je uspeh za uspehom. Po sezoni 2012/2013, ko je dosegla rekorden in najbrž zelo dolgo časa neponovljiv točkovni izkupiček v smučarski karavani, ji je brez dvoma po krivici »ušel« naslov najboljše športnice sveta za tisto leto. S svojimi uspehi je prerasla finančne in organizacijske sposobnosti Smučarske zveze Slovenije, zato bi bilo takrat edino prav, da bi jo pod okrilje vzela vlada RS, saj so bili promocijski učinki njenih uspehov večji od honorarja, ki ji ga je lahko ponudila Smučarska zveza Slovenije. Žal ne Janševa vlada ne vlada Alenke Bratušek nista prepoznali odlične priložnosti.
Kapitalistični zasuk. To pa je najprimernejši izraz za Tinino zadnje obdobje. Po njenem zadnjem tekmovalnem nastopu marca 2015 je napovedala tekmovalno pavzo. Čeprav je bilo že takoj jasno, da pri tem ni bila najbolj iskrena. Za njeno vrnitev je bilo zelo malo možnosti, a vseeno, obet njene vrnitve je njeni blagovni znamki dajal višjo vrednost. Čas je polno izkoristila za marketing. Svoje ime je tržila na vse mogoče načine. Z Massijem sta v zadnjem letu in pol za prisotnost na najrazličnejših prireditvah terjala in tudi dobila precejšnje zneske. A tega ji ne gre zameriti. Živimo v kapitalizmu in služiti denar je povsem legitimna zadeva.
Zamerimo ji pa pristop k njenemu zadnjemu dejanju. K njeni poslovilni veleslalomski vožnji na domačem Pohorju. K vožnji, ki ni bila mišljena zgolj kot simbolno slovo od aktivnega smučanja, ampak je bila načrtovana kot nabiralna akcija. Akcija, pri kateri se je opirala na čustva navijačev in za katero je terjala 90.000 evrov. Trženje čustev v tako neposredni obliki je vendarle precejšen moralni madež, ki sicer ni povsem ugasnil Tininega sija. Je pa njeno avreolo nekoliko zavil v meglico. Škoda.
Rado Krušič, Žalec
