Predlog zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla meje pred begunci, se razrašča v mednarodni škandal. Zaradi zakona je premierju Miru Cerarju danes pisal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. »Zaskrbljen sem zaradi sprememb zakona o tujcih, ki ga predlaga vaša vlada,« je zapisal Jagland. »Če bo sprejet, se bodo spremenili pogoji za vstop in izgon migrantov in prosilcev za azil v Sloveniji. S tem se odpira vrsta vprašanj, povezanih z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, recimo s pravico do postopka z vsemi postopkovnimi jamstvi, presojo osebnih okoliščin prosilcev za azil in zaščito migrantov ter prosilcev za azil pred nehumanim ravnanjem, vključno z načelom nevračanja (v države, kjer bi jim grozilo mučenje ali nehumano ravnanje, op. p.).« Jagland je Cerarja spomnil, da mu je pismo s podobno tematiko napisal že lani aprila. Pri soočanju države z množičnimi migracijami mu je – tako kot že lani spomladi – ponovno ponudil strokovno pomoč posebnega odposlanca Sveta Evrope za begunce in migrante, ambasadorja Tomaša Bočka.
»Flagrantna kršitev!«
Zakon o tujcih je s stališča človekovih pravic skrajno problematičen, saj ukinja pravico do azila, ki je ena temeljnih civilizacijskih pridobitev povojne Evrope. Zato so ga v komaj nekaj dneh po potrditvi na seji vlade obsodili tudi mednarodno priznani pravniki. »Slovenija načrtuje flagrantno kršitev begunskega prava,« je že prejšnji teden na družbenem omrežju twitter sporočil ameriški profesor James Hathaway z Univerze v Michiganu, vodilna svetovna avtoriteta za področje begunskega prava. »Čeprav je res, da je v skladu z 32. členom begunske konvencije (ženevska konvencija, op. p.) izgon mogoč v primeru ogrožanja javnega reda in nacionalne varnosti, drugi odstavek istega člena pravi, da do izgona lahko pride le po pravnem postopku,« je v odgovoru na Dnevnikova vprašanja pojasnil Hathaway. »Posledično sta izgon na podlagi zunajsodne odločitve in skupinski izgon nezakonita, česar ne more spremeniti noben zakon – ne regionalni ne evropski. Izjeme so za primere množičnih prihodov sicer mogoče, a le, če razsežnost množičnih prihodov resnično začne ogrožati osnovne demokratične institucije države. Tudi takrat pa je izjema mogoča le, če je prizadeta država prej zaprosila za mednarodno pomoč pri soočanju z begunci, a te pomoči od drugih držav ni dobila.«
Premier Miro Cerar je v prvem odzivu na pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope danes izpostavil, da je Slovenija doslej vse prosilce za mednarodno zaščito pri nas obravnavala humano, obenem pa zagotovila varnost tako državljanov kot tudi prebežnikov. »Predlog zakona o tujcih je vlada šele poslala v obravnavo državnemu zboru. Parlamentarna procedura tako omogoča, da se morebitni pravni ali vsebinski tehtni predlogi v zakonodajnem postopku še preučijo ter da se upoštevajo mnenja poslank in poslancev,« je poudaril premier.
Več naših sobesednikov iz koalicijskih vrst pa je prepričanih, da je Jagland slovenski vladi prisolil krepko zaušnico. Tako pričakujejo, da bo o njegovem pismu na današnjem sestanku govoril vrh koalicije in da bo besedilo zakona o tujcih v parlamentarnem postopku močno spremenjeno. Zunanji minister Karl Erjavec pa je kritiko generalnega sekretarja Sveta Evrope pospremil z besedami, da ta pač mora skrbeti, da se človekove pravice razvijajo in čim bolj spoštujejo. Vendar je prvak DeSUS prepričan, da novela zakona o tujcih nikakor ne posega v ustavno zagotovljene pravice, da pa je še prostor za njeno izboljšanje.
»Če ne bi dvomili, ne bi obveščali Sveta Evrope«
V vladnih vrstah so sicer prejšnji teden izpostavljali štiri pravne strokovnjake, ki naj bi podpirali predlog zakona o tujcih, kakršnega je pred tednom dni potrdila vlada. Številni pravni strokovnjaki, na katere so se iz Cerarjevega kabineta tudi obrnili, pa predlaganemu zakonu o tujcih po naših informacijah nasprotujejo. Tako profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pravi, da je »več razlogov proti takšnemu predlogu sprememb zakona o tujcih kot zanj«. »Po ustavi je mogoče posebne ukrepe sprejemati šele, ko nastane izredna situacija, vojna ali izredno stanje, ne pa na zalogo,« pravi Ribičič. »To, da je v zakonu določeno, da se o uvedbi ukrepov (za zapiranje meje pred begunci, op. p.) obvešča Svet Evrope in druge ustanove, pa zbuja vtis, da predlagatelji sami niso prepričani, da je ukrep v skladu z mednarodnim pravom.« Če so namreč ukrepi v skladu z njim, obveščanje ni potrebno.
Predlog sprememb zakona o tujcih sta zaradi mogočih kršitev mednarodnega prava in prava EU že obsodila Amnesty International in slovenska pisarna agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR). Slednji je na več straneh podrobno analiziral zakonske predloge in se odzval tudi na predvidene varovalke, ki naj bi nekaj pravic beguncev vendarle ohranile. Tako policisti ne bi smeli zavrniti vstopa oziroma deportirati beguncev, ki bi jim zaradi vračanja grozila smrt, mučenje oziroma, ki bi bili »po videzu« mladoletni. UNHCR je opozoril, da so tudi varovalke – ne le odločbe za zapiranje meje – preveč ohlapne.
