Če bi včeraj stavili, da bo najbolj mrzlo na Kredarici, kjer so zjutraj ob 7. uri izmerili –13,8 stopinje Celzija, bi se krepko ušteli. Skorajda sibirskih –20 stopinj Celzija so izmerili na sicer že tradicionalno »mrzlih« Blokah, med večjimi mesti pa bi morali staviti na Celje, kjer se je živo srebro spustilo kar 18,5 stopinje pod ničlo.
Včeraj so sicer po večini države izmerili od –10 do –17 stopinj Celzija. Danes naj bi temperature tudi čez dan vztrajale pod ničlo, zjutraj večinoma ne bodo nižje od –10 stopinj, čez dan pa lahko pričakujemo do –5 stopinj Celzija. Nenavadno nizke temperature za naše kraje naj bi se po napovedih vremenoslovcev nadaljevale tudi jutri, zato so na Agenciji Republike Slovenije za okolje za jutrišnji dan razglasili oranžno stopnjo ogroženosti.
Kot je pojasnil dežurni prognostik na Agenciji Republike Slovenije za okolje Andrej Velkavrh, bo zaradi jugozahodnika v četrtek mraz nekoliko popustil, temperature se bodo marsikje dvignile nad ničlo, v petek pa lahko v večjem delu države pričakujemo sneg. V nižinah naj bi ga zapadlo okrog deset centimetrov, v južni Sloveniji lahko med snegom pade tudi nekaj dežja, zato vremenoslovci opozarjajo na možnost poledice. Začetek prihodnjega tedna naj bi bil spet nekoliko bolj mrzel, vendar takšnega mraza kot v teh dneh vendarle ne bo.
Temperature občutno pod januarskim povprečjem
Ali torej v teh dneh res doživljamo polarni mraz? »Ne, pri nas ni polarnega mraza,« odgovarja Velkavrh. »Nad južno Evropo in tudi našo državo je polarni zrak. So pa temperature res občutno pod povprečjem za naše kraje.« V Ljubljani, denimo, je bila v preteklih letih povprečna najvišja dnevna temperatura januarja 2,1 stopinje Celzija, dodaja Velkavrh, medtem ko je bila temperatura v prestolnici te dni ves čas pod ničlo.
Čeprav se v Sloveniji soočamo z ekstremno nizkimi temperaturami za naše kraje, pa so vendarle razmere pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami še zelo znosne. Minuli konec tedna je tako po Evropi, kjer so se temperature ponekod spustile celo pod –30 stopinj Celzija, umrlo najmanj 33 ljudi. S Poljskega poročajo, da je samo v nedeljo, ko so temperature tudi čez dan vztrajale pri 20 stopinjah pod ničlo, zaradi hudega mraza umrlo deset ljudi, od 1. novembra lani pa je mraz zahteval že 65 življenj. V zadnji zimi je na Poljskem zaradi podhladitve umrlo 77 ljudi, še posebno črna pa je bila zima med letoma 2012 in 2013, ko je vzela kar 177 življenj.
O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Italije, Češke, Ukrajine in Belorusije. V Sibiriji so šole že več dni zaprte, v Moskvi pa so za pravoslavne vernike praznični konec tedna izmerili svojevrsten rekord, saj so ob –29,9 stopinja Celzija beležili najbolj mrzel božični večer v zadnjih 120 letih. Z mrazom in snegom se soočajo tudi v Turčiji, kjer imajo velike težave v prometu, močno okrnjen je tudi letalski promet.
Zaledeneli morje, reke, jezera
Črni statistiki žrtev zaradi mraza se je včeraj pridružila tudi Makedonija, kjer so v Skopju zjutraj našli mrtvega 68-letnega brezdomca. Rekordno nizke temperature, tudi do –33 stopinj Celzija so namerili na jugozahodu Srbije, v kraju Sjenica. Promet po Savi in Donavi je ustavljen, ponekod ob črnogorski in hrvaški obali je zaledenelo celo morje, v Bosni in Hercegovini pa so zamrznile nekatere reke, med drugim Sana, Drina, Bosna in Vrbas, poroča agencija Tanjug.
Žalostno usodo pa v rekordnem mrazu na ulicah južnoevropskih mest doživljajo migranti. V Beogradu, denimo, si mnogi ne upajo toplega zavetja poiskati v zatočiščih, ki jih je uredila oblast, saj se bojijo, da bi jih deportirali nazaj v državo, od koder so prišli. Zato zatočišča iščejo v zapuščenih poslopjih in skladiščih ob železniški postaji. Več migrantov v Grčiji in Italiji ni imelo te sreče in je zaradi podhladitve umrlo. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so sicer v Grčiji za begunce v teh ekstremnih vremenskih razmerah uredili montažne objekte in ogrevane šotore.
