Čeprav zakoni praviloma v državni zbor prispejo že dan po potrditvi na seji vlade, novele zakona o tujcih, ki jo je ministrski zbor sprejel v četrtek, včeraj v parlamentu še ni bilo. V vladnih vrstah so to pripisali tehničnim težavam. Natančnejših pojasnil o vrsti tehničnih težav nam ni uspelo dobiti, naj bi pa te menda danes odpravili in besedilo poslali v parlament.
Minister Klemenčič: Begunci bi padli na nič pravic
Tako je še vedno aktualna zamisel vlade, da bodo zakon o tujcih, z uveljavitvijo katerega bi lahko parlament zaprl meje pred begunci, sprejeli po nujnem postopku; torej že na januarski seji državnega zbora. In to kljub temu, da je državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic na včerajšnjem koalicijskem vrhu dejal, da na področju migracij kakšnih posebnosti ni. Na vprašanje koalicijskih partnerjev, zakaj se potem z zakonom o tujcih tako mudi, pa je trenutno obvladljivost migracijskih tokov pripisal slabemu vremenu in dodal, da se razmere lahko kaj hitro spremenijo.
Niti na seji sveta za nacionalno varnost niti na seji vlade prejšnji teden po besedah naših virov kakšnega glasnejšega nasprotovanja sprejemu zakona o tujcih ni bilo. Še najbolj odločen je bil minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki je na obeh sestankih povedal, da sprejema novele sicer ne bo zaviral, saj da gre za politično odločitev, da pa sam in njegova ekipa na ministrstvu predloga, ki ni v skladu z mednarodnim pravnim redom in ustavo, ne moreta podpreti. Slovenija gre namreč iz dokaj urejenega sistema k ukinitvi vseh pravic beguncev, je dejal. Zato je Klemenčič želel, da v zapisnik seje vlade zapišejo, da se je pri zakonu o tujcih vzdržal.
Čeprav so ministri SD pred tedni napovedovali, da bodo sledili Klemenčičevemu ravnanju, se to ni zgodilo. Tik pred četrtkovo sejo vlade je sicer prvak Socialnih demokratov Dejan Židan sklical kolegij, na katerem pa so se odločili, da bodo zakon, če ta res vsebuje ustrezne varovalke in ne bo v nasprotju z mednarodnim pravom, podprli. Premier Miro Cerar je to točko na seji vlade zaključil z besedami, da je vlada novelo zakona o tujcih »sprejela soglasno z enim vzdržanim glasom«.
Türk: Odpoved pravic, če je ogrožen obstoj države
Da bi noveli zakona o tujcih dali večjo strokovno težo, je urad vlade za komuniciranje (Ukom) prejšnji teden izpostavil štiri pravne strokovnjake, ki da besedilo predloga podpirajo: profesorja z ljubljanske pravne fakultete Rajka Pirnata in Franca Grada, nekdanjega predsednika republike Danila Türka in namestnika direktorice službe vlade za zakonodajo Janeza Pogorelca. A očitno vsaj nekateri od njih zadnjega besedila zakona ne poznajo oziroma z njim niso bili podrobneje seznanjeni. Vsi pa so enotni: gre za izjemno občutljivo problematiko.
Tako nam je Danilo Türk sporočil, da besedila novele, o kateri je vlada odločala v četrtek, ni videl, zato njenih določb ne more komentirati. Njegov splošni pogled na problematiko je, tako Türk, utemeljen na 4. členu mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah OZN. »Ta člen dopušča, da država, kadar pride do ogrožanja njenega obstoja, uradno razglasi izredne razmere in za čas teh razmer omeji ali derogira velik del človekovih pravic,« je izpostavil nekdanji predsednik republike. Razglasitev izrednih razmer pa po njegovih navedbah nikakor ni enostavna odločitev in se lahko sprejme le, kadar je ogrožen obstoj države.
Te Türkove navedbe kažejo, da zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti z besedilom sprememb zakona o tujcih res ni podrobneje seznanjen. Po tem predlogu namreč parlament beguncem pravice prositi za azil ne bi odrekel šele, ko bi bil ogrožen obstoj države, temveč že, če bi lahko bil v prihodnosti resno ogrožen javni red ali notranja varnost.
V času sprejetja ženevske konvencije je bilo v Evropi kot posledica druge svetovne vojne na milijone beguncev, opozarja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. »Razmere do bile še bistveno težje, svet pa znatno bolj obubožan, kot je sedaj. Sprejeta je bila prav zato, ker so države dojele, da milijonov beguncev ni mogoče več pustiti brez vsakršnih pravic. In zdaj, ko bi aplikacijo te konvencije najbolj potrebovali, ker so številke beguncev spet postale znatnejše, vse države po vrsti gledajo, kako bi konvencijo lahko suspendirale.«
V evropski pravni red so vgrajeni tudi solidarnostni in krizni mehanizmi, ki jih države lahko izkoristijo, ko ne zmorejo same reševati težav. Na ravni EU je mogoče sprožiti tudi skupni mehanizem za začasno zaščito tujcev, ki še nikoli ni bil izkoriščen. Poleg tega velike begunske krize po svetu rešujejo mednarodne organizacije, kot sta UNHCR in IOM, ki so ustvarjene prav zato, da države z begunci ne bi ostale »same«.
