Če boste kaj hujšega zagrešili na Gorenjskem, je povsem logično, da se boste že v preiskavi srečali s sodnico, prav tako na sojenju. Tudi na kranjskem tožilstvu ženske prevladujejo, med ducat tožilkami boste namreč srečali dva moška. Takih primerov v Sloveniji ne manjka, imamo namreč številna okrajna sodišča, kjer ni niti enega sodnika (Cerknica, Grosuplje, Koper, Lenart, Piran, Radovljica, Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice…). Na drugih okrajnih sodiščih zaradi majhnosti razmerje niti ni tako močno prevladujoče v korist žensk, a osupljivo je stanje v glavnem mestu, kjer na tej ravni deluje 89 sodnic in le sedem sodnikov. Sodnic je torej na okrajnem sodišču v Ljubljani kar 93 odstotkov.
Da so ženske od nekdaj prevladovale v šolstvu in zdravstvu, je znano. Feminizacija slovenskega sodstva pa je očitno tudi že dobro zakoreninjen proces. Kot smo izvedeli od tajnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Boštjana Koritnika, je namreč tudi vpis v prvi letnik zadnjih pet let močno na strani študentk. Od leta 2010 je diplomiralo 1318 študentk in 522 študentov. Pri vpisu pa se razmerje z manjšimi odstopanji giblje okoli 70 proti 30 odstotkov v korist bruck.
Tožilke ne zaostajajo
Če je torej razmerje med slovenskimi sodnicami in sodniki na splošno skoraj 80:20, je precej podobno tudi pri tožilstvu. Z vrhovnega tožilstva smo namreč dobili podatke, da v Sloveniji deluje 146 državnih tožilk in 68 tožilcev, kar pomeni razmerje 68,2 odstotka proti 31,8 odstotka v korist žensk. Pri tem so kot posebnost omenili dejstvo, da v Novi Gorici dela osem tožilk in niti en tožilec, v Kopru pa je en tožilec obkrožen z 12 tožilkami, kar v seštevku Primorske in Obale prinese 20 tožilk in enega samega tožilca. Zato pa »moško čast« v tem primeru rešujejo tožilci v Murski Soboti, kjer je pet tožilcev – eden več od števila njihovih poklicnih kolegic.
A moški tudi v sodstvu vendarle še niso izgubili bitke med spoloma, če ta sploh obstaja: na vrhovnem sodišču je moških 19, žensk pa 12, toda na štirih višjih sodiščih sodi 73,3 odstotka žensk, na okrožnih jih je 78,1 odstotka in na okrajnih 83,1. Najbolj je v škodo sodnikov razmerje na upravnem sodišču, kjer je 22 sodnic in štirje sodniki. Poudarjamo, da so vsi podatki iz uradne statistike za september 2016, zaposlovanje pa v tej veji oblasti vendarle ni takega obsega, da bi se letos razmerja bistveno spremenila. Da pa povsem na vrhu naše sodne piramide vendarle prevladujejo moški, dokazuje primer vrhovnega sodišča, kjer je moških malo manj kot dve tretjini.
Pojav je, analize ni
Številke nesporno kažejo, da feminizacija poklicev v pravosodju obstaja. Predsednica slovenskega sodniškega društva in obenem predsednica okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek je nanizala nekaj okoliščin, ki na to vplivajo: »Eden od razlogov za take podatke je lahko zahtevnost študija, pri katerem so dekleta marljivejša in vztrajnejša. Poklic sodnika pa ni samo poklic, je način življenja s precej omejitvami. Službenih avtov, računalnikov in telefonov ni in prav take ugodnosti navadno pritegnejo bolj moške kot ženske. Zahtevno delo ni ustrezno cenjeno in zato verjetno zlasti moški boljši zaslužek najdejo drugod, kar pa seveda ni pravilo.«
Tudi na ministrstvo za pravosodje smo povprašali za oceno tega pojava in odgovorili so nam, da se podobno dogaja v tujini. »Smo država, kjer se pravo in njegove vrednote šele gradijo. Ugled sodniškega poklica je v percepciji slovenskega naroda še precej v povojih in k temu prispeva tudi javno mnenje.« Poudarili so še, da normativno predpisovanje pozitivne diskriminacije ni rešitev, zagotovo pa uravnoteženo oziroma proporcionalno ustrezno razmerje na katerem koli področju koristi pri uspešnejšem delovanju.
Kakšne posebej izdelane analize in sklepov o tej problematiki nismo našli. Smo pa dobili še nekaj mnenj ljudi iz pravosodja, ki pa niso želeli biti imenovani. Zato jih ponujamo samo kot morebiten razmislek: sodnice imajo rade delo v ustaljenem urniku, kar se ujema z družinskimi obveznostmi, in tudi izguba službe je na tem področju prej redkost kot ne, plače pa so zagotovljene.
Če se na koncu postavimo v kožo »uporabnika« storitev našega pravosodja, bodo tudi mnenja o tem, ali so ženske strožje pri odmerah kazni ali ne, močno deljena in daleč od kakih s številkami in analizami podatkov podkrepljenih ugotovitev. Zato ostaja morda za izhodišče slovnični izhod: pravica je ženskega spola. V Sloveniji še posebno.
