To najraje sliši dolgoletni nekdanji vodja evrofobne stranke UKIP (Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva) Nigel Farage, ki se ima očitno za brexitskega d'Artagnana, saj se rad hvali, da je on izsilil referendum in da je odločitev za izstop Britanije iz EU predvsem njegova zasluga. Drugi mislijo, da je za brexit najzaslužnejši ali najbolj kriv (odvisno od tega, v katerem taboru so) brexitski Athos (mušketir z obilnejšo postavo), nekdanji londonski župan, zdaj zunanji minister Boris Johnson.
Nesojeni veleposlanik in vitez
Farage kljub vsemu gnevu do EU ostaja poslanec evropskega parlamenta, kar mu očitno ni dovolj. Ker mu Donald Trump, ki so ga UKIP, Farage in brexit močno navdihovali, ni mogel urediti službe britanskega veleposlanika v ZDA, čeprav je zelo navijal za to, si je Farage omislil dodatno službo na londonskem (probrexitskem) govornem radiu LBC, na katerem 24 ur govorjenja na dan prekinjajo le oglasi. Kot nalašč zanj, saj najraje od vsega govori, posebno o razpadanju EU in priseljencih. O teh najraje kot o tatovih britanskih služb, socialne podpore, bolniških postelj…
Trenutno Farage, njegovi številni privrženci in zagovorniki največ govorijo o tem, kakšna krivica se mu je zgodila, ker njegovega imena ni bilo na vrhu seznama novoletnih odlikovancev, na katerem so tako imenovani vitezi (neobstoječega) britanskega imperija, ki jim to odlikovanje prinaša naziv sir. Vsi so ogorčeni, jezni in zgroženi, ker kot velik junak brexita ni postal sir Nigel. Morda se bo potolažil, ker se vse več govori o tem, da bo izstop Britanije iz EU tema hollywoodskega velikega filma, tako imenovanega blockbusterja. Od teh govoric do vprašanja, kdo bo upodobil vodilne brexitirje, je majhen korak.
Resni hollywoodarji in grdi brexitski fantje
Brexitski tabor ima veliko idej za brexitsko filmsko uspešnico. Številne so v knjigah, ki so jih tisti, ki so bili najbližje vodilnim brexitirjem, napisali po referendumu. Iz brexitskega tabora je med novoletnimi počitnicami pricurljala trditev, da se »zelo resni ljudje iz Hollywooda« (omenjajo filmski studio Warner Bros.) zanimajo za to, da bi posneli film na podlagi knjige, dnevnika The Bad Boys of Brexit (Grdi fantje brexita), ki ga je napisal Farageev prijatelj, evrofobni milijonar Aaron Banks, ki je UKIP pod Farageem dal veliko milijonov. V kampanjo za izstop Britanije iz EU, natančneje v kampanjsko organizacijo Leave.EU, ki jo je vodil Farage, je vložil kar osem milijonov funtov. Ker ima Banks tudi sebe za enega od grdih junakov brexita, si menda želi, da bi njega upodobil nihče drug kot hollywoodski akcijski zvezdnik Matt Damon. Eden od Banksovih pribočnikov trdi, da se kar trije hollywoodski studii zanimajo za odkup filmskih pravic za Banksovo knjigo, o kateri trdi, da se bere kot filmski scenarij. Pa tudi, da pričakuje, da bi se vsi glavni brexitirji v filmu pojavili v slogu Quentina Tarantina. Zadeve postajajo resne, če že ne krvave.
Od džungle do plesa
Farage pravi, da vsak teden sliši kaj novega o tem, kaj ga čaka v prihodnosti. Posebno v svetu zabave. Oni dan je v pogovoru za televizijo dejal: »En teden mi pravijo, da bom v resničnostnem šovu Slaven sem, spravite me od tod (dogaja se v avstralski džungli), drugi teden, da bom v Strictlyju (spektakularen šov BBC, v katerem plešejo v parih slavni in poklicni plesalci), tretji teden, da me bodo upodobili v filmu.« Ko so ga vprašali, kdo bi ga moral upodobiti, je dejal: »Mrtev je, vendar bi to moral biti Oliver Reed.« Reed je bil eden najslavnejših pivcev in kadilcev med britanskimi igralci, Farage pa rad pozira sedmi sili s pinto piva v eni in cigareto v drugi roki. Večina otoških politikov rada pozira s pinto piva v roki (vse za popularnost med večinskimi pivopivci), kadi pa jih zelo malo.
Hollywoodski studii imajo veliko izbiro knjig, po katerih bi lahko posneli film o izstopu Britanije iz EU. Že njihovi naslovi so privlačni: poleg omenjenega The Bad Boys of Brexit (Grdi fantje brexita) dobro zvenita tudi naslova All Out War (Vsesplošna vojna) in The Brexit Club (Brexitski klub). Vse tri so odlični povzetki tega, kako so vodilni brexitirji zadostno večino (okoli 600.000) Otočanov z zavestnim zavajanjem in lažmi prepričali, da so glasovali za brexit, ki se nam nekaterim zdi, da Britanijo počasi spreminja v neprijetno, neliberalno in vase zaprto državo.
