Sredi lanskega aprila je luč sveta zagledal osnutek nove evropske ustave, ki ga je s poenostavitvijo in nadgradnjo obstoječih evropskih pogodb spisal nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek s prijatelji. Predlog novega krovnega dokumenta Evropske unije, s katerim Jambrek predlaga neposredno izvoljenega predsednika Evropske unije s širšimi pooblastili, nov dvodomni evropski parlament in poenostavljeno delitev oblasti med evropskimi institucijami, je osem mesecev ležal v predalih. Danes ga je predsednik države Borut Pahor, sicer tudi prepričani evropski federalist, v predsedniški palači spet prinesel na plan. Prevzel je pokroviteljstvo nad spisanim osnutkom ustave, ki ga je pred časom pozdravil tudi Robert Badinter, nekdanji predsednik francoskega ustavnega sodišča in snovalec osnutka spodletele ustave EU izpred dobrega desetletja.
S svojim podpisom pod tako imenovano Ljubljansko pobudo je Pahor s sopodpisniki Petrom Jambrekom, nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem, nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, članoma SAZU Tinetom Hribarjem in Nikom Grafenauerjem ter profesorjem evropskega prava Matejem Avbljem začel vseevropski razmislek o novi ustavi Evropske unije. Ali se bo pobuda prijela med evropskimi voditelji, podpisniki za zdaj ne želijo napovedovati.
Po naših informacijah je interes za pobudo že pokazala ena od ustanovnih članic EU – Italija. Sedaj se za slovensko diplomacijo in državni vrh začenja čas prepričevanja preostalih držav članic EU za podporo pobudi na različnih evropskih forumih in v dvostranskih pogovorih z evropskimi voditelji. Po teh prvih korakih naj bi v okviru ljubljanske pobude predvidoma maja v Ljubljani pripravili posebno mednarodno konferenco.
Spodbuditi želijo nov ustavni proces
»Po letih odsotnosti alternative politikam, ki se vračajo v preteklost in nacionalne okvirje, in v odsotnosti zamisli, kako bi evropsko idejo peljali naprej ter je ne razgradili, podpisujemo svečano ljubljansko pobudo, s katero želimo spodbuditi ljudstvo Evropske unije, da po tehtnem premisleku spodbudi nov ustavni proces in ga konča s sprejemom nove pogodbe o evropski ustavi. Tako bi zavarovali velike pridobitve evropske ideje,« je ob podpisu pobude dejal Pahor. Ljubljanska pobuda, prva tovrstna v Evropski uniji, je po oceni predsednika alternativa izgubljenemu zaupanju državljanov v integracijo in malodušju v EU.
»Osnutek pogodbe ima za moto, da je Evropska unija lahko zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev,« je pojasnil njen glavni avtor Peter Jambrek. Napisal jo je skupaj z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem, s katerim nista imela uradnega mandata, temveč sta se dela lotila na lastno pest. S poenostavitvijo obstoječe evropske pogodbe, pogodbe o delovanju Evropske unije in listine o temeljnih človekovih pravicah sta težko razumljiva in obsežna besedila krovnih dokumentov integracije precej skrajšala ter jim z idejami de facto polpredsedniškega sistema, neposredno voljenega predsednika EU in drugih institucionalnih sprememb vdahnila tudi novo vsebinsko življenje.
»Obstaja zgodovinski element, ki terja nov ustavni proces za Evropsko unijo. Danes v ta namen ponujamo neko začetno pravno arhitekturo,« je dejal Jambrek, ki je z nekaterimi kolegi sopodpisniki že sodeloval pri pripravi pisateljske ustave pred osamosvojitvijo Slovenije. Kot je dodal Petrič, je temeljna zamisel ustave, da je Evropa varna in enotna navzven in čim bolj avtonomna ter sproščena navznoter.
Komentara 18
