V Sloveniji že približno mesec dni zaznavamo posamezne primere obolenj, katerih povzročitelj je virus influence, je v izjavi za javnost pojasnila Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri gripi številke za zdaj še niso velike, je pa precej drugih akutnih okužb dihal, je dodala. Poleg tega ljudem precej težav povzročajo tudi črevesna virusna obolenja. Trenutno so v ospredju norovirusi, ki povzročajo izbruhe v domovih za starejše, šolah in vrtcih.
Na NIJZ letos opažajo zmeren odziv na cepljenje proti gripi, precepljenost prebivalstva je po besedah Sočanove še vedno prenizka. Posebno to velja za tiste, ki jih gripa najbolj ogroža: ljudi s kroničnimi boleznimi srca in pljuč, sladkorne bolnike in starejše ljudi.
Zato si želijo, da bi ljudje pohiteli s cepljenjem in se še pravočasno zaščitili. Učinkovitosti cepiva proti gripi dokončno še ne morejo oceniti, a prve ugotovitve kažejo, da bo cepivo v tej sezoni uspešno, je pojasnila Sočanova.
Higienski ukrepi
Poleg cepljenja ne smemo pozabiti na higienske ukrepe, ki so nujni. Na NIJZ odsvetujejo obiskovanje krajev, kjer je veliko ljudi, na primer nakupovalnih centrov. Ljudje naj si skrbno umivajo roke in poskrbijo za higieno kašlja. Če zbolimo, je zelo pomembno, da nikakor ne obiskujemo tistih, ki so še posebno ogroženi. Mednje sodijo tudi hospitalizirani bolniki. Nekatere bolnišnice so zaradi respiratornih obolenj že omejile obiske, je dodala in opozorila, naj tudi v tiste bolnišnice, ki obiskov niso omejile, ne hodimo, če imamo akutno infekcijo.
Akutne okužbe dihal običajno dosežejo vrh v januarju ali februarju. Vzrokov za to je več. Po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oziroma šolah ponovno intenzivno družijo.
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj okužbe izzvenijo v nekaj dneh ali tednu dni same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.
Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za okužbe so zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi.
Na NIJZ tudi svetujejo opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Dihala kadilcev so namreč bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Zato je izjemno pomembno pogosto umivanje rok z milom in vodo. Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila - kašljajo naj vedno v rokav. Po uporabi naj papirnate robce odvržejo v koš za smeti in jih ne odlagajo na površine. Dokler imajo vročino, močno kašljajo in smrkajo, je prav, da ostanejo doma in se izogibajo tesnejših stikov z drugimi, še svetujejo na NIJZ. lo