V Sloveniji naj bi imelo sladkorno bolezen, ki bi jo lahko zvečine preprečili že z zdravim življenjskim slogom, okoli 125.000 prebivalcev. Kar polovica je mlajših od 65 let, več kot 106.000 jih že jemlje zdravila za zniževanje glukoze v krvi. Ker se njihovo število vsako leto poveča za okoli tri odstotke, pomeni zdravljenje sladkorne bolezni za državo tudi vse večje finančno breme. Tega še zlasti stopnjujejo zapleti zaradi sladkorne bolezni. Ti so vodilni vzrok slepote in amputacij prstov na nogah oziroma stopal.
V primerjavi z evropskimi državami in državami, vključenimi v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, se Slovenija po pogostosti in trendih sladkorne bolezni umešča v zgornje območje srednjih vrednosti, so na 7. nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pripravili v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, ugotavljali vodilni slovenski strokovnjaki. Ocenili so, da lahko pričakujemo, da bo imelo v prihodnjih desetih letih sladkorno bolezen tudi pri nas že okrog 15 odstotkov prebivalcev v starosti od 55 do 64 let, med še starejšimi pa kar 19 odstotkov prebivalcev. Stopnjevali se bodo tudi izdatki, ki z zdravili za sladkorno bolezen zdravstveno blagajno že zdaj olajšajo za več kot 28 milijonov evrov, čemur je treba prišteti še vsaj 16 milijonov evrov za pripomočke za merjenje sladkorja v krvi.
Tretjina na inzulinu
Z inzulinom se zdravi okoli 33.000 oseb, dve tretjini oseb s sladkorno boleznijo dobiva samo zdravila v obliki tablet, diagnostične trakove za aparat za določanje glukoze v krvi pa približno 36.000 oseb. Sonja Paulin z NIJZ dodaja, da naj bi se podobno kot v drugih evropskih državah tudi pri nas okoli 15 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo zdravilo zgolj z nefarmakološkimi ukrepi, torej zdravim življenjskim slogom, uravnoteženo prehrano in znižanjem telesne mase. Dokaj skrb vzbujajoče so velike razlike v razširjenosti bolezni po regijah, ki so tudi do 40-odstotne. Najbolj izstopajo zasavska, posavska, savinjska, pomurska regija in nekatera območja podravske in jugovzhodne Slovenije.
Strokovnjaki so se na letošnji nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni posvetili predvsem štirim prednostnim temam. Zlasti veliko pričakujejo od mreže laičnih svetovalcev, ki se že vzpostavlja in v sklopu katere bodo bolnikom priskočili na pomoč tudi bolniki z izkušnjami, četudi samo tako, da jim bodo prisluhnili in zaupali lastno izkušnjo. Med prednostnimi nalogami bo tudi zagotavljanje enako kakovostne oskrbe bolnikov med regijami in ravnmi zdravstvenega sistema, zmanjševanje števila amputacij ter ukrepi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje diabetične retinopatije.
Izboljšati sodelovanje
Na okrogli mizi v sklopu konference so razpravljalci izpostavili zlasti potrebo po čim bolj celoviti oskrbi bolnikov in usklajenem sodelovanju vseh deležnikov v zdravstvu, tako znotraj posameznega zavoda in med zavodi kot tudi med različnimi nivoji zdravstva. Zboljšali bi lahko zlasti sodelovanje med primarnim in sekundarnim nivojem zdravstva, saj podvajanje programov na obeh nivojih bolnike bega in po nepotrebnem draži zdravstvo.
Direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan je poudarila, da je najmanj učinkovit in obenem najdražji zdravstveni sistem tisti, »ko delamo vsi vse in vsak zase«. Zdravnica v novomeškem zdravstvenem domu Alenka Simonič pa je predlagala, da bi bilo najbolje preseliti vse presejalne programe na primarno raven, sekundarna pa naj bi se zdravljenju pridružila šele ob zapletih bolezni.
NIJZ se vključuje v izvajanje evropskih usmeritev in uresničevanje nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni na področjih spremljanja obvladovanja sladkorne bolezni in bremena bolezni, udejanjanja razmer za zdrav življenjski slog in s programi za primarno raven za dejavnosti družinske medicine in referenčnih ambulant, dejavnost zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja.
