Potem ko se je virus zika februarja 2015 pojavil v Braziliji in so maja istega leta vzpostavili povezavo med tem virusom in boleznijo z rahlo vročino in kožnim izpuščajem, kasneje pa še s prirojenimi nepravilnostmi glave in možganov pri novorojenčkih mater, ki so se med nosečnostjo okužile z ziko, ter Guillan-Barréjevim sindromom in drugimi nevrološkimi težavami pri okuženih odraslih, se je virus lani razširil po vsem območju ameriške celine. Epidemija danes tod ogroža 500 milijonov ljudi.

Do konca lanskega leta so iz 48 držav ter z območij Južne, Srednje in Severne Amerike poročali o več kot 532.000 domnevnih primerih okužbe z virusom zika, okužbo so potrdili pri 175.000 ljudeh. Iz 22 držav in območij so poročali o 2439 otrocih s prirojenimi težavami, ki so jih povezali z okužbo z ziko. V petih državah so poročali o spolno preneseni okužbi z ziko. Virus kroži tudi v Afriki, Aziji in Pacifiku.

Tek na dolge proge

Bolezen, ki jo povzroča virus zika, se večinoma prenaša prek okužene samice komarja ščitarja pa tudi prek spolnih odnosov z okuženo osebo. Okuženi ljudje običajno zbolijo z blagimi znaki, kot so vročina, izpuščaji po koži, težave z očmi ter bolečine v mišicah in sklepih, ki izginejo po nekaj dneh. Proti okužbi ne poznamo cepiva ali zdravila.

Slabi dve leti po tem, ko se je svet zavedel resnosti okužbe z ziko, žal še vedno nimamo učinkovitega orodja proti tej grožnji. »Pred nami je še vedno dolga pot. Razvoj novih orodij, kamor sodijo novi diagnostični testi in cepivo proti ziki ter inovativni pristopi k obvladovanju komarje populacije, ostajajo urgentna prioriteta,« je nedavno na srečanju Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno poudarila direktorica Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) Carissa F. Etienne.

Potem ko so pri SZO lani ocenili, da je urgentna faza epidemije okužb z ziko mimo, danes strokovnjaki SZO in PAHO ziko obravnavajo kot javnozdravstveni izziv, ki zahteva dolgotrajno obravnavo. Njihovo delovanje je usmerjeno v prizadevanje za učinkovito zaznavanje okužbe, preventivo, oskrbo in pomoč obolelim, kar je vse tek na dolge proge. Poteka tudi veliko raziskav, ki bodo s svojimi izsledki v prizadetih državah izboljšale odziv na ziko.

PAHO prizadetim ameriškim državam zagotavlja tudi tehnično pomoč pri nadzoru okužb, s poudarkom na klinični oskrbi, laboratorijski diagnostiki in nadzoru nad populacijo komarjev. Pri slednjem sodelujejo tudi regijski partnerji, ki v pilotnih študijah preučujejo nov pristop k omejevanju okužene komarje populacije, in sicer s pomočjo komarjev, okuženih z bakterijo Wolbachia. Izobraževanje lokalne populacije in njihovo sodelovanje pri omejevanju razmnoževanja komarje populacije je, menijo pri SZO, najpomembnejše orodje pri dolgoročnem boju ne samo proti okužbam z ziko, ampak tudi proti okužbam z virusom denge, čikungunje in rumene mrzlice, ki jih prav tako prenašajo komarji.

Bakterija Wolbachia

Komarji ubijejo približno 700.000 ljudi na leto. Raziskovalci z avstralske univerze Monash so ugotovili, da komarji, ki so okuženi z bakterijo Wolbachia, le s težavo prenašajo viruse denge, čikungunje in zike. Ta bakterija je sicer naravno prisotna pri 60 odstotkih običajnih insektov.

Ta nov pristop nadzora nad boleznimi, ki jih prenašajo komarji, so že leta 2012 prenesli v Brazilijo, kjer so leta 2014 na majhnem območju v pilotni študiji začeli preizkušati njegovo učinkovitost proti dengi. Projekt je trenutno v fazi, ko raziskovalci gojijo z bakterijo okužene komarje in jih spuščajo na prosto. Želijo izvedeti, kako dobro okuženi komarji po parjenju z divjimi komarji prenašajo bakterijo na naslednje generacije komarjev in s tem ustvarjajo populacije komarjev, ki ne morejo prenašati smrtonosnih virusov. Podobne študije izvajajo tudi v Avstraliji, Indoneziji in Vietnamu in so del mednarodnega projekta, katerega cilj je iztrebljenje denge.

Cepivo v štirih letih?

Nadaljujejo se tudi prizadevanja za hiter razvoj varnega in učinkovitega cepiva proti ziki, s katerim bi preprečili nadaljnje širjenje okužb. Pri tem so v skupnem projektu združili moči avstrijsko podjetje za razvoj cepiv Themis, Evropska iniciativa za cepiva, Pasteurjev inštitut ter francoska vladna raziskovalna organizacija Komisariat za atomsko in alternativno energijo (CEA). Štiriletni projekt, imenovan Zikavax, je finančno podprla EU. Osnova cepiva proti ziki bo cepivo proti virusu ošpic.

Podjetje Themis je enako tehnologijo uporabilo že pri razvoju cepiva proti čikungunji, ki ga bodo v kratkem testirali v drugi fazi kliničnih študij. Prva faza kliničnih študij je pokazala, da lahko tovrstno tehnologijo uporabijo tudi za izdelavo cepiv za druge indikacije. Podjetje je prav tako že testiralo več kandidatnih cepiv na živalskih modelih in pričakujejo, da bodo v začetku letošnjega leta začeli prvo fazo preverjanja učinkovitosti in varnosti cepiva proti ziki.