Pred desetimi leti je matematik in računalniški inženir Ramji Srinivasan delal kot finančni analitik na Wall Streetu, danes pa je izvršni direktor zagonskega podjetja Counsyl, ki ponuja genske teste in je po ocenah njegovih nekdanjih sodelavcev vreden več kot milijardo dolarjev.
»Naša filozofija je preprosta, osredotočamo se na bolezni, pri katerih so zaradi novih, poglobljenih znanstvenih odkritij mogoči boljši zdravstveni rezultati, bodisi s spremembo vedenja, izvajanjem preventivnih ukrepov ali pa preprosto s pripravo za to, kar nas čaka,« pravi Ramji Srinivasan. Vodilna storitev podjetja, ki ga je Srinivasan ustanovil leta 2006 skupaj z dvema sošolcema z Univerze Stanford, je genski test, s katerim lahko bodoči starši preverijo, ali bo nosečnost zdrava oziroma ali se je bodoča mati sposobna pripraviti na uspešen porod. Z drugim testom izvajajo pregled nosečnosti in z njim neinvazivno in varno, zgolj s krvnim vzorcem matere, zaznavajo bolezni, kot je na primer downov sindrom. S tem drastično zmanjšujejo število nepotrebnih amniocentez.
S tretjim testom preverjajo dedno nagnjenost uporabnikov k devetim tipom raka, med njimi k raku na dojkah, jajčnikih, trebušni slinavki in debelem črevesu. »Pred kratkim smo presegli pol milijona testiranih pacientov in na to smo zelo ponosni,« pravi Srinivasan.
Genski test mora biti koristen
Counsyl je v San Franciscu razvil povsem svoj klinični laboratorij, v katerem zaposluje 400 strokovnjakov, med njimi več kot sto znanstvenikov, inženirjev in več kot 30 zdravnikov. Z uporabo avtomatizirane oziroma robotizirane tehnologije in računalniških programov je podjetje vzpostavilo prilagodljivo in široko dostopno platformo, ki z zavidljivo hitrostjo za nizke stroške omogoča pomemben zdravstveni vpogled.
V Counsylu dela tudi 40 genetikov, usposobljenih za svetovanje uporabnikom. Uporabnik mora za testiranje pridobiti privoljenje zdravnika, vsako testiranje pa se konča s strokovnim posvetom. V čedalje večji ponudbi genskih testov se zdi takšen model zanesljivejši glede pričakovanj in koristi uporabnikov. Veliko drugih ponudnikov namreč brez posredovanja strokovnjakov prodaja praviloma tudi cenejše genske teste po spletu, uporabniki jih izvajajo sami doma, rezultate pa dobijo po elektronski pošti.
»Veliko podjetij se ukvarja z genetiko zaradi genetike same. Naša vrednost je drugje, menimo, da uporabniki ne kupujejo tehnologije, ampak nekaj, kar rešuje njihove potrebe,« pravi Srinivasan.
Področje genskega testiranja v ZDA in v drugih razvitih državah naglo raste in privlači vlagatelje. Counsyl je lani zbral za več kot 100 milijonov dolarjev naložb od Goldman Sachsa, Founders Funda znanega vlagatelja Petra Thiela in tudi od posameznih bogatih vlagateljev iz Googla.
Že zvečer se pripravi na naslednji dan
V času, ko so v Counsylu začeli razvijati svoj poslovni model, so genski testi stali 3000 dolarjev, njihov je skoraj desetkrat cenejši: pacient brez zavarovanja plača zanj 349 dolarjev in seveda ustrezno manj, če mu del stroškov pokrije zdravstvena zavarovalnica. Prek pogodb z zavarovalnicami pokriva Counsyl že več kot milijon in pol ameriških zavarovancev. Še pomembneje pa je, da so se iz začetne ideje o podjetju za genomiko razvili v podjetje, ki pomaga ljudem, da pridejo do najboljših kliničnih odločitev o morebitnem zdravljenju.
Srinivasan pravi, da jim hitrost inoviranja omogoča, da dobesedno najemajo znanstvenike, s katerimi razvijajo storitve, ki bodo pomagale pacientom »že jutri, prihodnji teden, namesto čez deset let«. Trenutno razvijajo test, ki so ga poimenovali tekoča biopsija. »Po zdajšnji metodi na primer bolniku s tumorjem na pljučih določajo najprimernejša zdravila tako, da mu z iglo odvzamejo košček tkiva in preverijo, ali so v njem mutacije. Enak vzorec bi lahko dobili tudi iz krvi, ta metoda pa bi drastično povečala število dni, ko bi pacient dobival prava zdravila oziroma zmanjšala število dni, ko bi dobival napačna,« pojasnjuje Srinivasan, ki so ga lani ob dnevu žena pri reviji Entrepreneur vprašali, katera je najboljša stvar, ki se je je naučil od mame. To, da si že zvečer pripraviš oblačila za naslednji dan, je odgovoril. »Ta preprosti obred sem prevedel v svoje poklicno življenje tako, da si vsak večer napišem prednostne naloge za naslednji dan. Tako mi je zjutraj lažje začeti delati, obenem pa izgubim manj časa.«
