Če gre verjeti vremenskim napovedim, nas bo te dni najbolj zeblo v petek in soboto, ko nas bo od severa dosegel mrzel polarni zrak in bodo dnevne temperature ponekod ostale pod lediščem. In ker imamo na naših vrtovih veliko rastlin, ki imajo izvor v toplejših krajih in ne marajo tako hudega mraza, se marsikdo sprašuje, kakšen vpliv imata nanje mraz in sneg.
Škoduje mraz brez snega
Sneg na splošno povezujemo z mrazom, kar pa ne drži popolnoma, saj sneg za svoj obstoj potrebuje le kako stopinjo pod ničlo. Po drugi strani pa so zimske temperature tudi na Primorskem marsikdaj kar nekaj stopinj pod ničlo. In če k mrazu dodamo še zahrbtno burjo, rastline občutijo še nižje temperature, pa vendar preživijo. Izkušenim vrtičkarjem je dobro znano, da debela snežna odeja zavaruje zemljo in rastline pred globoko zmrzaljo. Tako nas je že stara kmečka modrost učila, da pšenica pod snegom lepo prezimi, škoduje pa ji mraz brez snega. Tudi zmrzovanje zemlje v njeno globino se bo s snežno odejo ustavilo, v primeru suhega mraza, torej hude zime brez snega, pa se bo globina zmrzovanja povečala. Tako lahko v hladnejših krajih plast zmrznjene zemlje doseže in se dlje časa obdrži tudi do globine 40 centimetrov. V Vipavski dolini je zemlja le malo katero zimo za krajši čas zmrznjena do globine pet do deset centimetrov. Ravno tako jo vsaka odjuga zelo hitro odtali.
Sneg, ki prekrije vrtne rastline, je še vedno najboljša zimska izolacija pred mrazom. Vendar na debelino snežne odeje ne moremo vplivati, ravno tako v zadnjih letih ne računamo več nanjo. Suhe zime so v minulih letih na vrtnem rastlinju naredile ogromno škode, kadar pa je snega veliko in ostane njegova odeja dlje časa, rastline bolje prezimijo. Seveda je treba z grmovnic in mlajših in manjših dreves otresti moker sneg, da preprečimo lomljenje vej, dodatno škodo pa naredi tudi žled, vendar ne sneg ne žled ne povzročata škode zaradi nizkih temperatur.
Nekatere rastline ne potrebujejo posebne zaščite
Novozapadli sneg zelo hitro odpade z visokih krošenj dreves in grmovnic, zato morajo rastline dlje prenašati mraz kot nizke rastline. Te imajo pod odmrlimi poganjki prav posebne »organe za preživetje«. Vrste, kot je jeglič, skrivajo svojo moč za preživetje v rizomu, odebeljenem delu korenine. Čebulice in gomolji mnogih spomladanskih cvetnic so organi za preživetje, ki se pod zemljo zanesejo na zaščito snega, listja in zgornjih plasti tal, dodatno pa so jih ponekod z zastirko zaščitili tudi vrtnarji. Nekateri listavci se pred mrazom zaščitijo kar sami, in sicer z odmiranjem rastlinskih delov nad zemljo oziroma tako, da odvržejo liste in se izognejo izsušitvi.
Trdožive in zdrave trajnice, ki so že prilagojene našemu podnebju, običajno ne potrebujejo posebne zimske zaščite. Navadno jih pred poškodbami zaradi mrazu zaščitijo že odmrli poganjki in listi, ki ustvarijo zaščitno plast za njihove podzemeljske organe, ki so nujni za preživetje. Le trajnice, ki tvorijo rozete, obrezujemo šele spomladi. Tudi z vrtnih in cvetličnih gredic ne odstranjujemo snega, saj jim bela odeja ponuja odlično izolacijo. Če pa se vseeno bojimo, da nam bo snežna odeja povzročila škodo (predvsem pri občutljivih zimzelenih trajnicah, pritlikavih in nežnih grmovnicah ali travah), rastline pred mrazom zaščitimo s kopreno, primerna je tudi slama ali smrečje. Vendar spremljajmo temperature in ko dnevi postanejo toplejši, plast zaščite odstranimo, saj se nam bodo v nasprotnem primeru v njej začeli pojavljati neželeni škodljivci.
