Rusko hekersko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve in že dlje časa trajajoče nadlegovanje ameriškega diplomatskega osebja v Moskvi sta povod za odmevno potezo ameriške vlade. Zahtevala je namreč, da v roku 72 ur ozemlje ZDA zapusti skoraj tri ducate ruskih diplomatskih uslužbencev, Moskvi pa je tudi sporočila, da bo onemogočila ruskim uslužbencem dostop do dveh zgradb, v katerih naj bi po njenem prepričanju delovali obveščevalci, ki so med drugim vdirali v računalniški sistem demokratske stranke in prek Wikileaksa pošiljali v svet elektronsko pošto vodje kampanje Hillary ClintonJohna Podeste, v kateri je vrh stranke rovaril proti demokratskemu tekmecu nekdanje prve dame, Bernieju Sandersu.
Ameriški predsednik je ukrepe proti Rusiji napovedal s svojega novoletnega počitnikovanja na Havajih, od koder je pozval tudi ameriške zaveznice, naj se s podobnimi ukrepi postavijo po robu ruskemu vmešavanju v demokratične vladavine. V prvi vrsti je poziv veljal Franciji in Nemčiji, ki ju v prihajajočem letu čakajo predsedniške oziroma parlamentarne volitve, že zdaj pa se na veliko razglablja, kako med tamkajšnjimi političnimi akterji in volilci delujejo ruski hekerji, za katere se v primeru ZDA trdi, da so delovali neposredno po navodilih Vladimirja Putina. Kot glavni razlog za izgon diplomatov z veleposlaništva v Washingtonu in konzulata v San Franciscu je ameriška vlada sicer navedla šikaniranje njihovih diplomatov v Moskvi. Ugotovitve o nadlegovanju ruske policije in tajnih služb so precej starejše od zdajšnjih hekerskih obtožb in zaradi njih so ZDA večkrat uradno protestirale. de
