Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pobudo je leta 2014 vložilo 61 poslancev zato, ker omenjeni zakon pravico do biomedicinske pomoči določa le za pare, ki živijo v zakonski ali zunajzakonski zvezi, in ker po njihovem mnenju tega pomembnega pravnega vprašanja, ki zadeva kršenje človekovih pravic, ni mogoče rešiti brez vsebinske presoje ustavnega sodišča.
Za zavrženje zahteve so glasovali Mitja Deisinger, Etelka Korpič - Horvat, Špelca Mežnar, Jasna Pogačar, Marko Šorli, Jan Zobec in predsednica Jadranka Sovdat, ki je napisala tudi pritrdilno ločeno mnenje. Proti je glasovala sodnica Dunja Jadek Pensa, ki je napisala ločeno odklonilno mnenje.
Poslanci lahko pobudo za oceno ustavnosti vložijo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču; ta med predlagatelje umešča tako državni zbor kot tretjino poslancev. A ustavno sodišče se je z veliko večino strinjalo, da predlagatelji niso upravičeni do zahteve za oceno ustavnosti, če se ta nanaša na zakonitost predpisov, ki jih sprejmejo sami.
Sodnica Dunja Jadek Pensa, ki je glasovala proti zavrženju pobude, ugotavlja, da se po sprejeti razlagi omejitev iz zakona o ustavnem sodišču – v skladu s katero predlagatelji niso upravičeni do zahteve za oceno ustavnosti, če se ta nanaša na zakonitost predpisov, ki jih sprejmejo sami – razteza tudi na primere, v katerih predlagatelj izpodbijanega zakona ni niti sprejel niti ni sodeloval pri njegovem sprejemanju. Meni, da navedeni razlogi v obstoječi pravni red vnašajo protislovje. Po sprejeti razlagi, pojasnjuje, se s sprejemom zakona vselej in brez izjeme spreminja neustaven zakon, hkrati pa se lahko sprejeti zakon, čeprav se z njim spreminja zakon zaradi neskladja z ustavo, zavrne na naknadnem zakonodajnem referendumu. »Ali je pravo torej stroj, katerega kolesca se ne ujemajo?« je s citatom iz romana A. Doerrja Vsa ta nevidna svetloba večinsko odločitev komentirala Jadek-Pensova.
