Med prehranskim dopolnilom in registriranim zdravilom rastlinskega izvora je bistvena razlika. »Zdravila imajo neodvisno preverjeno kakovost, varnost in učinkovitost. Zato se pri njih lahko povsem zanesemo, da vsebujejo res tiste sestavine, ki so deklarirane, in to v količinah, ki zagotavljajo zdravilni učinek, ter da imajo verodostojne podatke za pravilno in varno uporabo,« je ključno sporočilo povzela mag. Barbara Razinger z Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Agencija bdi nad tem, katera zdravila pri nas dobijo dovoljenje za promet oziroma pridejo na police lekarn.
Prehranska dopolnila na drugi strani so namenjena dopolnjevanju prehrane, in ne zdravljenju ali lajšanju bolezenskih težav. Spadajo med živila (hrano) in jih ureja zakonodaja o živilih. Pri njih ni predhodnega preverjanja neodvisnih državnih organov, ampak je zanje odgovoren proizvajalec. »Ker ni predhodnega neodvisnega preverjanja, je bilo že večkrat ugotovljeno, da prehranska dopolnila niso vsebovala takih sestavin in v takih količinah, kot je bilo deklarirano. Praviloma tudi ne vključujejo opozoril oziroma previdnostnih ukrepov za bolnike; pričakuje se namreč, da jih potrošniki ne bodo uporabljali za zdravljenje in lajšanje bolezni in bolezenskih stanj. Toda če nimajo navedenih neželenih učinkov, to še ne pomeni, da do njih ne more priti,« je poudarila Razingerjeva.
Na spletu največ slabe kakovosti in nerealnih obljub
JAZMP svetuje veliko previdnost pri kupovanju prehranskih dopolnil in zdravil po spletu. »Najbolj priporočljivo je, da jih naročimo v spletni lekarni, ki ima za opravljanje lekarniške dejavnosti dovoljenje ministrstva za zdravje,« je priporočila Razingerjeva. Znano je, da je na spletu veliko takšnih in drugačnih trgovin, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za opravljanje lekarniške dejavnosti. V njih so izdelki pogosto nekakovostni in nevarni. Poleg tega je na spletu veliko zavajanja. »Ogromno prehranskih dopolnil se tam oglašuje kot zdravilo. Veliko je pretiranih, nerealnih obljub za lajšanje tudi najhujših bolezni. Zato svarimo pred izdelki, ki se oglašujejo kot čudežni, učinkoviti za številne bolezni, brez stranskih učinkov, v celoti naravnega izvora…« je priporočila Svetovne zdravstvene organizacije povzela sogovornica z JAZMP. Spodbudno je, da Slovenci prehranska dopolnila večinoma kupujemo v lekarni, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Vabljeni k poročanju o neželenem dogodku
NIJZ je v začetku letošnjega leta po francoskem zgledu zastavil projekt, ki spremlja neželene učinke v povezavi s hrano, pri tem pa posebej izpostavil prehranska dopolnila. Tradicija sistema »nutrivigilance« v Franciji je precej daljša od slovenske, poročanje o neželenih dogodkih v povezavi s hrano ima v Franciji za zdravnike družinske medicine celo zakonsko osnovo. Pri nas je prostovoljno in temelji na dveh anketah: anketi o uživanju prehranskih dopolnil in anketi, namenjeni poročanju o neželenem dogodku (obe sta dostopni na www.nijz.si/sl/nutrivigilanca). Do zdaj si je anketo o neželenem dogodku ogledalo skoraj 500 ljudi, 7 pa jo je v celoti izpolnilo. »Spomladi sta bili dve poročili povezani s prehranskimi dopolnili, ki jih je proizvajalec povezoval s hujšanjem, drugi neželeni dogodki so bili posamični in povezani s splošnim slabim počutjem, v morebitni povezavi z nihanjem krvnega tlaka in prebavnimi težavami,« je naštela dr. Urška Blaznik z NIJZ. Protokol nutrivigilance je tak, da v primeru več poročil v povezavi z neko sestavino ali kategorijo prehranskih dopolnil aktivno ozaveščajo javnost. V primeru poročanja o neželenem dogodku, ki bi se nanašalo na konkretni izdelek, pa obvestijo tudi Zdravstveni inšpektorat RS. »Za to pa doslej še ni bilo potrebe,« je povedala. Na podlagi doslej pridobljenih podatkov NIJZ še ne more izpostavljati bolj problematičnih prehranskih dopolnil, toda njihove izkušnje kažejo, da so bolj tvegana prehranska dopolnila tista, namenjena športnikom, in tista, ki obljubljajo zdravljenje različnih stanj in bolezni, kar za prehranska dopolnila ni dovoljeno.
Od bombona do zdravila
Za primer poglejmo žajbelj. V najnižji koncentraciji je žajbelj blagodejen kot list na zrezku, ki ga pojemo za kosilo, v nizki koncentraciji kot zeliščni bombon, v malo višji kot tinktura oziroma pršilo za vneto grlo in v največji koncentraciji kot zdravilo z izvlečkom žajblja, ki klinično dokazano zmanjšuje vročinske navale v menopavzi. »To so štirje razredi uporabe,« je ponazoril Robert Terčelj - Schweizer, direktor družbe Farmedica, ki se posveča zdravljenju z zdravili rastlinskega izvora. »Ni problem zdravilo ali prehransko dopolnilo preverjenega izvora. Vsako ima svoj namen. Težava nastopi pri proizvajalcih, ki predstavljajo, da je nekaj, kar je očitno žajbljev list, zdravilo. To je zavajanje. Pri zdravilih tega ni. JAZMP je v določenih stvareh, lahko rečem iz prve roke, nepopustljiva in prav je tako. S tako strogo ureditvijo natanko vemo, da je proizvajalec zdravila moral ustrezno dokazati svojo farmacevtsko učinkovino. To uporabniku prinaša terapevtske rezultate. Težava pa nastopi, ko uporabnik, ki nima transparentne informacije, od 'hrane' pričakuje enake rezultate,« je opozoril Terčelj - Schweizer.