Ob koncu leta ima belgijska in neuradna prestolnica Evrope dve mestni središči. Poleg veličastnega Velikega trga (Grand Place) se množice turistov zgrinjajo na bližnji trg svete Katarine. Reke ljudi, iz katerih se sliši Babilon jezikov, se zlasti ob koncih tedna valijo med lesenimi stojnicami, stisnjenimi okrog vrtiljakov med velikim panoramskim kolesom in cerkvijo svete Katarine, ki jo v večernih urah osvetlijo svetlobne instalacije.
Bruselj je mesto priseljencev: dobra tretjina prebivalcev belgijskega glavnega mesta je tujcev, petina pa je bila rojenih v drugih delih države. Kulturna krpanka je na božičnem sejmu na trgu svete Katarine, ki je tako z vidika ponudbe kot obiskovalcev eden najbolj multikulturnih v Evropi, vidna na vsakem koraku. Poleg domače čokolade, vafljev, dagenj, ocvrtega krompirja in belgijskega piva, ki ga je Unesco nedavno uvrstil na seznam kulturne dediščine, prevladuje ponudba mednarodne kulinarike, kjer se globalno meša z lokalnim. Na trgu obiskovalci stojijo v vrstah pred stojnicami s španskimi churrosi, ki jih strežejo Kitajci, italijansko pašto, portugalskimi pasteis de nata ali pa preizkušajo mehkobo kož severnih jelenov iz Skandinavije.
»Ni več toliko strahu pred napadi«
Pablo Satta, ki na trgu svete Katarine že nekaj let vsak december prodaja argentinske empanade, ni skrival zadovoljstva nad letošnjim prazničnim poslovnim izkupičkom. V primerjavi z lanskim letom, ko so vsakdanje življenje v Bruslju zaznamovale policijske racije in je nad mestom visela teroristična grožnja, naj bi se letos po Sattovem mnenju med stojnicami trlo za četrtino več ljudi. »Ni več toliko strahu pred terorizmom,« je dejal in iz pečice vzel pladenj empanad. Na marčevske bombne napade, v katerih je bilo ubitih več kot 30 ljudi, ranjenih pa 300, pa še vedno opominjata povečana prisotnost vojske in tesnoba, ki jo vzbudi praktično vsak glasnejši pok petarde.
Po Sattovih besedah obiskovalci, med katerimi prevladujejo Flamci, v zadnjem času množično povprašujejo po doma pripravljenih dobrotah brez umetnih dodatkov. Čeprav se najbolje prodajajo goveje in vegetarijanske empanade, je Satta tradicionalni argentinski recept priredil lokalnemu okolju in na svoji stojnici ponuja tudi južnoameriške empanade s francoskim sirom kamamber.
Balkan Express
»Posel gre odlično,« je dejal Goran Vukičević pred svojo stojnico Balkan Express, na katero je poleg božičnega dekorja nalepil vse zastave republik nekdanje skupne države razen kosovske. »Drugim sem želel pokazati, da čevapčiči in pleskavice niso samo v Srbiji in Bosni, ampak v celotni Jugoslaviji,« je pojasnil v Bruslju rojeni Vukičević. V decembrskih dneh je Balkan Express v bližini borze, kjer se sicer po navadi srečujejo Bruseljčani, postal zbirališče izseljencev in turistov z območja nekdanje Jugoslavije. Med vsemi gosti je po Vukičevićevih ocenah »naših okoli 70 odstotkov« – tudi veliko Slovencev. Starejši par iz Niša, ki že dlje časa živi v Belgiji, je bil navdušen nad božičnim utripom v mestu. »Nikjer ni tako kot v Bruslju. Ni kraja na svetu, ki tukaj ne bi imel svojega predstavnika,« sta dejala, medtem ko sta čakala na svojo porcijo balkanskih dobrot.
Slovensko božično drevo, ki to ni
Ko na mesto pade mrak, stavbe na srednjeveškem Velikem trgu – vključno z veličastno baročno mestno hišo – osvetli paleta različnih barv, ki v ritmu glasbe plešejo po pročeljih enega najlepših trgov v Evropi. V sklopu predsedovanja Evropski uniji so za okrasitev božičnega drevesa letos poskrbeli Slovaki. Dvaindvajsetmetrsko jelko so v Belgijo pripeljali iz vasi Horne v bližini Bratislave. Marsikdo v Bruslju pa je, potem ko je ena izmed mednarodnih tiskovnih agencij objavila, da je božično drevo iz Slovenije, prepričan, da so za dekoracijo letos poskrbeli Slovenci. Objavo agencije so povzeli tudi nekateri drugi mediji in zasluge za lično okrasitev pripisali nam, s čimer je svoj del v bruseljskem multikulturnem božičnem utripu dobila tudi Slovenija.
