Na podlagi ciljev, ki so mi jih predstavile Domžale, sem ocenil, da je zame to pravo okolje. Luka si je nov korak v trenerski karieri zaslužil, za oba je to zmagovalna kombinacija. Luka je prišel v večji klub, jaz sem prišel na zame idealno trenersko mesto.
Kakšna je razlika biti najmlajši trener v ligi pri 31 letih v Celju in 33 v Domžalah?Velika. Največja je v organizaciji kluba, pa sem se imel v Celju zelo lepo. V Domžalah ima trener želeno podporo na vseh področjih. V Celju je bilo zelo veliko dvomljivcev zaradi moje mladosti.
Z nekaterimi igralci ste celo vrstnik. Kako uveljavite avtoriteto?Zelo enostavno. Prebral sem veliko literature o ustvarjanju avtoritete trenerjev. To je možno zgolj z znanjem. Ko igralcem rečeš, če boste naredili to in to, se bo zgodilo to in to. Ko so na osnovi narejenega uspešni, trenerju povsem zaupajo.
Kakšne trike uporabljate, ko pride do konflikta?Čeprav sem zelo mlad, sem od 20. leta naprej v Celju zelo od blizu spremljal treninge Slaviše Stojanovića, Pavla Pinnija, Marijana Pušnika, Milana Đurišića… Veliko sem se pogovarjal z igralci, ki so bili moji prijatelji. Imam srečo, da si zelo veliko takšnih stvari tudi zapomnim. Prebral sem veliko literature in zdaj sodelujem s psihologi. Vsakemu povem resnico, ker menim, da resnica vedno zmaga.
Glede na mladost pri delu uporabljate vse pripomočke, ki jih omogoča moderna tehnologija.Osnova je še vedno zdrava kmečka pamet, da je temelj vsega dogajanje na igrišču, na treningu in na tekmi. Vse drugo so odlični pripomočki kot dokazni material. Ko tega še ni bilo, je delovalo po sistemu rekla-kazala. Danes video in kopico drugih podatkov uporabljam kot nadgradnjo tega, kar se vsebinsko dogaja na igrišču.
Kako je igralce voditi ob vplivu družabnih omrežij?To je problem. Ob vsem slabem, kar je bil poraz z Radomljami, je bila to fantastična izkušnja. Po tekmi sem jih vprašal, ali jih je kdo poklical. Ker je bila popolna tišina, smo jim dokazali, da bi se takrat, ko je dobro, vsi slikali in je vse super, ko je slabo, si pa sam. Poučna zgodba, da smo na igrišču sami, da manj ko bodo zunanje okoliščine vplivale na nas, bolje bomo delovali.
Torej je bil senzacionalen poraz kljub neuspehu dobra izkušnja.Zame kot trenerja izredna z več zornih kotov. Doživel sem zmerjanje in grožnje. Prvič sem dobil kar nekaj grozilnih pisem, da smo tekmo namerno izgubili zaradi športnih stav. Bil sem zelo razočaran, ker sem menil, da z modernim slogom igre, ki je zanimiv za gledalce, dobivamo privržence. Po tem porazu sem dobil občutek, da nas ljudje spremljajo le zato, ker zelo dobro zaslužijo na nas, ker so bile na stavnicah visoke kvote, koliko golov bomo dosegli. Bil sem tako zelo razočaran, da sem se vprašal, ali naj sploh še ostanem v tem poklicu.
Ali ste naredili analizo, zakaj so se vam zgodile Radomlje?Sem, a nisem našel pravega vzroka. Ni bil problem v pristopu, le malo sem zarotiral ekipo, ker so vsi fantje, ki so čakali na priložnost, zelo dobro trenirali. Vse je bilo narejeno enako glede priprave in taktike. Edini razlog, ki ga vidim, je, da se na vsakega pol leta zgodi ena takšna tekma.
Vsakič, ko Domžale pridejo zelo blizu najboljšim, se zgodi nepričakovan poraz ali remi. Zakaj?Ker Domžale niso v šampionski seriji in se o njih ne govori toliko kot o Mariboru ali Olimpiji. Ko pridejo blizu , je več medijske pozornosti, svoje dodajo še obiski številnih agentov, kar vpliva na psihologijo igralcev, ki jih je zelo težko imeti v tampon coni. To se bo vedno dogajalo, saj Domžale v segmentih, kot so igralski kader, mediji, denar, navijači…, nikoli bodo pred Mariborom in Olimpijo. Pred njimi smo lahko le po številu osvojenih točk. Igralci se tega morajo naučiti, saj se jim bo takšen pritisk dogajal vsak dan, če bodo prestopili v večji klub.
Kako vsak teden ponavljati predstavo v ritmu na evropski ravni, kot je bila zadnja v letošnjem letu z Mariborom?Razen tekme proti Radomljam, ko smo bili pod vsako kritiko, smo vse druge tekme odigrali na visoki ravni taktično in tekalno. Ko pride Maribor, je večja medijska pozornost in dobra kulisa na tribunah, zato je resnično videti vrhunsko.
Potem ko ste igrali za mlajše selekcije Celja, ste zelo hitro postali trener.Ko sem končal mladinski staž, sem bil pred izbiro, fakulteta za šport ali nogomet. Imel sem Zoisovo štipendijo, ki je bila višja kot ponujeni zaslužek po profesionalni pogodbi. Izbral sem študij, nogomet pa igral le še za rekreacijo in že v drugem letniku študija začel delati v Celju s skupino otrok do šest let ter nato rasel v klubu.
Ko ste bili trener Celja, ste bili za polovični delovni čas zaposleni kot učitelj telovadbe na osnovni šoli.Še vedno sem v zelo majhnem obsegu zaposlen kot učitelj telovadbe na šoli na Ljubečni, a bomo to kmalu zaključili.
Prva sezona v Celju je bila odlična, v drugi ste sami odstopili po osmih tekmah.V prvi sezoni so bile odkrite karte, vladala je resnica, igralcem so izpolnili vse obljube. V drugi sezoni smo naredili morda kakšno napako v kadrovanju, predvsem pa so se spremenili odnosi. Nisem odstopil zaradi slabih rezultatov, igralci in vodstvo so me prepričevali, naj ostanem. Nisem se več videl v klubu, ker so stvari šle v drugo smer glede investitorja in razvoja. V dogajanje sem bil vpleten zelo čustveno, z igralci sem imel fantastičen odnos. Blaž Vrhovec je odigral fantastično sezono, a ni prišlo do realizacije prestopa. Fantje so igrali za 800 evrov, obljubljali so jim višje plače, pa so jih dvignili le za 50 evrov. Imeli smo najmanjši proračun v ligi za člansko ekipi v – 300.000 evrov. V šali sem rekel, naj zaposlijo eno čistilko, ker bi bilo to znamenje, da klub raste. Po športni plati smo prehiteli vse druge strukture kluba. Sodu je izbilo dno, ko smo prišli na prvi trening, na igrišču pa je bila previsoka trava. Kuhalo se je kar nekaj čas, saj sem se dva meseca ukvarjal z vsem drugim, samo z nogometom ne.
V Domžale ste lani prišli kot vodja mladinskega pogona.Sistem smo zastavili tako, da smo poenotili način dela in model igre od članov do otrok do osem let. To je osnova, da lahko postanemo produkcijski center s prepoznavnim slogom igre ne glede na to, kdo je trener v posamezni starostni kategoriji. Sistem je v povojih, saj je Luka Elsner prehitro pobegnil v Ljubljano, da bi stvar začela delovati. Vse ekipe bodo imele enak sistem igre: visok ritem, sprinti, ponavljanje, agresivnost… Model je postavljen, treba ga je realizirati v praksi in biti potrpežljiv.
Ko je Luka Elsner odšel v Olimpijo, prestop v člansko garderobo ni bil težak.Imel sem prednost, ker sem poznal igralce, sitem dela, razmere v klubu. Če se malo pošalim, sem imel ključe vseh garderob. Prehod je bil zelo lahek.
Realnost Domžal je, da morajo najboljše igralce prodajati za preživetje.Klub je sprejel mojo filozofijo, da odslej projekte izpeljemo do konca in prodamo izdelane igralce. Mladim fantom se ne izplača oditi, ko so izdelani napol, ker bo tudi njihova plača v novem klubu vrednost polizdelka. Tudi njihov status bo temu primeren in so bolj sparing partnerji na treningu. Mladi igralci morajo naprej odigrati sto tekem v slovenski ligi, ki je idealna za razvoj in obenem minimalna izkušnja. V tujem klubu te cenijo toliko, kot te plačajo. Če si v novem klubu na 25. mestu na plačilni listi, si tudi 25. igralec v tem klubu.
Koliko bo pozimi odhodov in prihodov igralcev?Želim, da do poletja ostanemo v sedanji zasedbi, igramo še v Evropi in dvignemo vrednost vsakemu igralcu.
V državnem prvenstvu ste sedem točk za prvima dvema kluboma, v pokalu imate na stežaj odprta vrata do finala. Kakšni so tekmovalni cilji?Osnovni je uvrstitev v Evropo. V državnem prvenstvu še nisem vrgel puške v koruzo. Našo priložnost vidim aprila, ko bosta Olimpija in Maribor odigrala med seboj kar tri derbije, na katerih bo intenzivnost velika. Lani so imele Domžale po jesenskem delu točko manj kot letos, pa so bile veliko bližje. medtem ko sta letos Maribor in Olimpija delala takšne serije, da smo jima odvzeli zelo malo točk. Domžale so v zadnjih dveh, treh letih spomladi zelo popustile.
