It's Everyone Else sta v podobnem miljeju predstavila nov album z naslovom Heaven is an empty room. Album je nastajal v Leipzigu, kjer avtorja živita in ustvarjata zadnji dve leti. Prav toliko časa sta potrebovala za izdelavo tega tretjega dolgometražnega albuma, ki je novembra izšel pri dunajski založbi Noise Appeal Records.
Vstopil sem v klub, band je že igral prve takte, a na odru je bil prazen prostor. Duet It's Everyone Else sta se na sredini pod odrom zlila s publiko, ki se je razvrstila tik pred sintetizatorje zvoka. Že v uvodu je del publike, tisti nastopajočima najbližji, nabrusil pete in začel poskakovati v divjem plesu. Izbruhi valov zvoka so se lomili v umirjene dele, kričavo petje se je lomilo s skorajda dekliškim prepevanjem; kar privabi misel tudi na Alico v čudežni deželi, ki jo posrka tajfun in odnese na vratolomno potovanje. V premorih med skladbami je ženski glas pozival k tišini med občinstvom. Na trenutek je o jakosti zvoka stekel dialog med nastopajočima in občinstvom. V nekaj poskusih je bilo odločeno pojačanje zvoka, kar ni prineslo bistvene razlike v sami glasnosti, vendar je nastopajoče in občinstvo še bolj združilo in zavrtelo v zvočni vrtinec.
Poskakovanje je postajalo vse višje. In pravzaprav je bila dobra zabava, dober ples, samo vse skupaj veliko intenzivneje, kot to pozna povprečno ljudsko rajanje. Predstavitveni koncert ob izidu novega albuma sta slovenska migranta iz Leipziga odigrala zavzeto in v stalni interakciji z občinstvom. Pripovedujeta, pojeta, kričita v angleškem jeziku, vendar je njuna misel vsakodnevna in iskrena in zato univerzalna. Prav takšen je njun glasbeni izraz, ki ne prikriva glasnosti strojev, ne tišine sanj, ne brzenja življenja in ne posledic umika. It's Everyone Else sta drugačna izkušnja, a brezkompromisna in neposredna.