Kaj lahko pričakujemo od agencije? Ali res to, kar trdi dr. Alenka Sever, klinična psihologinja, ki pravi, da ima agencija vpliv, da se ljudje zavedo odgovornosti za svojo vožnjo? Na žalost daleč od tega. Celo sodišča, ki izrekajo kazni, česar naj bi se ljudje na splošno bali, imajo kljub svoji funkciji zelo omejen vpliv na potencialne storilce. Še toliko manj ga imajo na prometne nesreče, kjer storilci ne načrtujejo dejanj in ne želijo posledic, a jih ne zmorejo preprečiti. Čisto mogoče je, da agencija ne opravlja dobro marsikatere naloge. A od te ugotovitve pa do sklepa, da zaradi njenega slabega dela prihaja do večjega števila smrtnih nesreč, je po mojem napačno ubrana pot.
Pri prometnih nesrečah zbiramo množico podatkov. Omenjena raziskava inštituta vsebuje več kot petsto strani samo statistike, grafov in kombinacij najrazličnejših podatkov. Pa še po tako obsežnem delu smo bili zadržani do naglih sklepov. Samo za primer: po uvedbi strožje zakonodaje število smrtnih žrtev srednjeročno upada. Ali torej stroga kazen učinkuje preventivno? Za premislek ponujamo naslednja dva podatka: število ponesrečenih motoristov narašča, kolesarjev in pešcev pa ostaja nespremenjeno. So motoristi posebna vrsta ljudi, ki jih grožnja s hujšo kaznijo spodbuja k tveganju, pešci in kolesarji pa so povsem neobčutljivi? Na Štajerskem ni upada žrtev. So tudi Štajerci podobni motoristom ali vsaj kolesarjem? Le do nekega trenutka, ko se število žrtev tudi tam zmanjša skoraj za polovico. Kaj se je zgodilo? So se spreobrnili čez noč? Ne, le del avtoceste je bil končno zgrajen, ta pa je štirikrat varnejša od navadnih cest. Pa še te povezave imajo lahko izjeme. Tovorno vozilo, ki zbriše s ceste osebno vozilo s štirimi potniki, je peljalo po avtocesti. Peta žrtev je bil voznik kamiona, ki se je obesil. Ena sama nesreča je pomenila tretjino vseh žrtev tistega leta na avtocestah.
Če že omenjamo psihologijo, povejmo, da je že dolgo znano, da na človekovo osebnost vplivajo dednost, okolje in lastna aktivnost. A zelo težko ocenimo, koliko je česa pri konkretnem človeku ali njegovem posamičnem dejanju. Enako je pri raziskovanju vzrokov prometnih nesreč. Več avtocest nesporno pripomore k varnejši vožnji. A večina voznikov tudi na slabših cestah prilagodi vožnjo razmeram, če so le predvidljive.
Poglejmo še nekaj podatkov. Letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani 9 odstotkov manj hudo telesno poškodovanih. Za skoraj petino je manj smrtnih žrtev med motoristi. Če se ustavimo pri prvi kategoriji, moramo priznati, da je stvar sreče, naključja, najrazličnejših okoliščin od hitrosti pomoči do siceršnjega zdravstvenega stanja poškodovanega in še marsičesa, zaradi česar se tehtnica med življenjem in smrtjo prevesi zdaj v eno in drugič v drugo smer. Lani je bilo takih primerov 724, letos 658. Ko bi imeli lani več nesrečnih okoliščin pri hudo poškodovanih, na katere ne agencija ne AMZS ali različna civilna združenja nimajo izmerljivega vpliva, bi se utegnilo zgoditi, da morda pri desetih odstotkih hudo poškodovanih ne bi mogli rešiti življenja. To bi pomenilo kar 70 smrti več in katastrofalen dvig lestvice.
Vpliv vseh ustanov, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, je mogoče ocenjevati dolgoročno, pa še takrat z nujno previdnostjo. Obstaja pa po mojem večkrat zapisanem mnenju kar nekaj nedotaknjenih, morda celo nedotakljivih kritičnih področij. Eno teh so reklame. Tako rekoč nemogoče je videti televizijske oglase, kjer avtomobilski proizvajalci ne bi privabljali potencialnih kupcev s posnetki vrtoglavih hitrosti, ki jih zmorejo njihova vozila, ne da bi imela težavo bodisi s prometnimi predpisi bodisi z ogrožanjem drugih udeležencev v prometu. Pa nisem nikogar doslej opazil, ki bi ga z vidika varnosti oziroma spodbujanja nevarnosti zaskrbelo tako reklamiranje. Verjamem, da prevlada veselje nad visokimi zaslužki na račun takih oglasov. Enako grozljiva – ponavljam – dobesedno grozljiva so sporočila o kakovosti zimskih gum, s katerimi vselej varno ustavimo svoje vozilo, če nam na cesto skoči otrok. Svoj delež prispevajo tudi avtomobilistični novinarji z ocenami, katero vozilo omogoča športno vožnjo. Bi mi lahko, prosim, kdo definiral športno vožnjo zunaj poligona, tam, kjer vozimo vsi drugi, ki se nimamo za športnike na cesti?
Kar dosti dela za vse, ki so nam prometne razmere mar, zlasti za psihologe, ki se ob študiju človekove osebnosti (na)učijo tudi to, kako izdelati vabljivo reklamo na račun varnosti.
