V predvolilnih bojih za novega predsednika Nogometne zveze Slovenije ni manjkalo obrekovanj, metanja polen pod noge in celo domnevnih groženj. Kako ste kot častni predsednik NZS doživljali kampanjo?

Dogodki v zadnjem času presegajo mero dobrega okusa. Dogajala se je cela mera etiketiranj in podtikanj, česar si NZS ne zasluži. Občutek sem dobil, da se podpira kriminalizacijo nogometne zveze in posameznikov, ki delajo zanjo. To ni dobro. NZS je stabilna, moderna in urejena organizacija, čeprav je prostora za izboljšave še ogromno.

Verjamete navedbam Matjaža Nemca in Ivana Simiča, da so določeni ljudje vršili pritisk nanju in na nekatere delegate? Ste se s katerim od kandidatov morda tudi slišali?

Sam ne komuniciram z nobenim od kandidatov. A treba je vedeti, da obstaja cela vrsta kontaktov, saj se dobro ve, kdo so člani volilnega telesa. Navsezadnje pa tudi ne gre za neznane osebnosti. Predvsem je treba nadaljevati zastavljene programe, saj se v nogometu nič ne dela na kratki rok.

V predvolilnem boju so se sicer pojavljali očitki, da so volitve odločene že v naprej.

Poznam situacijo in se s tem ne morem strinjati. Tako kot so delegati izvolili vse pretekle predsednike, tako ga bodo sedaj – preudarno, razsodno in brez pritiskov. To, da se delegati med seboj pogovarjajo, kdo je bolj primeren kandidat za predsedniško funkcijo, se mi zdi nekaj običajnega. Pri vsem skupaj gre za nedokazane in neargumentirane pritiske, ki jih nihče od kandidatov ni dokumentiral. Politizacija športa se mi zdi popolnoma nesprejemljiva in tega je bilo v zadnjem času preveč.

V javnosti obstajajo pomisleki, da sta tako Radenko Mijatović kot Matjaž Nemec neprimerna kandidata za predsedniški položaj.

To težko ocenjujem. Vedno se najdejo ljudje, ki so sposobni voditi katero koli organizacijo in NZS pri tem ni izjema.

Bi bila morda smotrnejša odločitev, ki jo je predlagal Ivan Simič, da se zaradi izrojene predsedniške kampanje volitve preloži za pol leta in se stvari razčistijo?

Ne vem, kaj naj bi se razčiščevalo? Gospod Simič ni govoril o ničemer drugem kot o grožnjah, prometnih nesrečah in o nekih pritiskih. To so seveda zadeve, ki jih je treba jemati resno, a hkrati tudi dokazati. Sam o vsem skupaj dvomim. V zvezi sem prisoten že toliko in toliko let, zato težko verjamem, da bi se kaj takega dogajalo tako v preteklosti kot tudi dandanes.

Gre potemtakem z rezervo jemati tudi navedbe, da bo nogomet v primeru zmage Mijatovića padel pod vpliv sodniškega lobija?

Temu preprosto ne verjamem oziroma sem prepričan, da je naša sodniška organizacija ena najbolj urejenih podsistemov v okviru NZS, kar se potrjuje tudi na mednarodni ravni. Če čisto statistično pogledamo, sta samo v dveh od enajstih članic medobčinskih nogometnih zvez, ki imajo volilno pravico, predsednika nekdanja sodnika. Nekdanji sodniki praviloma ostajajo funkcionarji v okviru medobčinskih zvez in nadaljujejo svoje delo. To ne more biti negativna etiketa ali negativni prizvok.

Mar ni nenavadno, da se je razvnel tako srdit boj za funkcijo, ki je zgolj častna in povrhu še neplačana?

V mojih časih si nihče ni pretirano prizadeval za ta položaj. Nogomet je bil takrat v primerjavi z drugimi panogami v podrejenem položaju. Zdaj je to očitno postala zelo zanimiva funkcija. Moti me predvsem, ker se politika načeloma ne bi smela vtikati v nogomet. Ta naj ostane športnikom, ki naj ne glede na prepričanje, raso, veroizpoved delajo v dobro vseh.

Je torej za vas Matjaž Nemec kot človek iz političnih vrst neprimeren kandidat?

V principu se mi zdi dokaj neobičajno, da v državi, kot je Slovenija, za tako funkcijo kandidira podpredsednik državnega zbora. Tu sploh ni pomembno, kateri politični osi pripada, za moj pogled na šport se mi zdi to nesprejemljivo.

Gre torej sklepati, da je vaš favorit na volitvah Mijatović?

Ne. Verjamem, da bo izbran najboljši. Se pravi tisti, ki bo lahko nadaljeval vse to, kar je bilo opravljeno v preteklih 25 letih. NZS ne potrebuje nobene revolucije in nobenega dramatiziranja, ki smo jima priča. Potrebuje mir in kontinuiteto v delu. To se je v preteklosti izkazalo za pravilno usmeritev, ki je slovenski nogomet pripeljala na določeno stopnjo, kar se veliko bolj ceni v tujini kot pa doma.