Razprava o nujnosti brezplačnega toplega obroka združuje vse več ljudi, ki so trdno prepričani, da imajo pravico do malice in toplega kosila prav vsi učenci, ne glede na finančno stanje družine. Sem pa spadajo tudi tisti, ki iz zdravstvenih razlogov potrebujejo dietno prehrano. Ta predstavlja dodatno finančno in organizacijsko breme tako za šole kot za starše, ki morajo otrokom zagotavljati praviloma dražja dietna živila. »Skrb za dietno prehrano otrok za šolo pomeni kar veliko obremenitev. Izvajamo jo v okviru redne prehrane in ta del nikjer ni stroškovno vračunan,« je opozorila vodja prehrane na I. osnovni šoli Celje Nevenka Čater Jeušnik.
80 centov za dieto ni dovolj
Za otroke, ki zaradi zdravstvenih težav potrebujejo dietno prehrano, so šole po zakonu dolžne zagotavljati dietno malico, pri drugih obrokih pa je to pogojeno z zmožnostmi vsake šole posebej, je pojasnil Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dietno prehrano po navodilih izbranega pediatra šola mora upoštevati, takih primerov pa je čedalje več, saj se število diagnosticiranih alergij in intoleranc povečuje, je dejal Gregorič. »Število diet se je pri nas nekje v zadnjih desetih letih podvojilo,« je ocenila Čater-Jeušnikova. I. osnovno šolo Celje trenutno obiskuje 400 učencev, od tega 19 učencev z dietami.
Vendar za pripravo dietnih jedilnikov in obrokov šole ne prejemajo dodatnih finančnih sredstev. Enotno ceno malice za osnovne šole s sklepom določi minister, trenutno pa znaša 80 centov na malico. »80 centov ni dovolj, zato v teh primerih nastaja finančni manko, ki bi ga moral nekdo zagotoviti. Za te primere bi bilo potrebno dodatno financiranje s strani ministrstva,« je opozoril ravnatelj osnovne šole Koper Anton Baloh.
Vodja prehrane na osnovi šoli Ledina Karin Starc je pri tem ocenila, da bi za pripravo kakovostne brezglutenske malice, ki je med dietnimi obroki finančno najzahtevnejši, potrebovali kar 2,20 evra. Ker delež učencev z dietami še vedno ni tako zelo visok, šolam za zdaj uspeva, da primanjkljaj krpajo z lastnimi sredstvi. Vendar na I. osnovni šoli Celje opozarjajo, da z enakimi sredstvi in enakim številom zaposlenih dietne prehrane na tak način ne bodo mogli izvajati v nedogled.
Pogoste tudi modne muhe
Šole pa se soočajo tudi z zahtevami po prilagojeni prehrani, ki niso zdravniško utemeljene. »To je kar velik problem, sploh glede na to, da ima vsak svoje želje. Skorajda ni otroka, ki bi sprejemal vso hrano,« je dejala Čater-Jeušnikova. Zato dopuščajo tudi, da učenci svojo malico prinesejo s seboj, vendar pri tem vztrajajo, da ne prinašajo živil, kot so bonboni in gazirane pijače. Pri tovrstnih zahtevah staršev gre sicer najpogosteje za to, da določena hrana otroku ne ustreza, da so izbirčni ali pa gre za osebna prepričanja staršev, je ocenila Starčeva. Pri tem je opozorila, da zdravniška priporočila, ki jih na šolah upoštevajo, narekujejo zagotavljanje uravnotežene mešane prehrane.
Približno petina šol pri nas učencem sicer že omogoča tudi stalno lakto-ovo-vegetarijansko različico jedilnika, ki je načrtovana strokovno, je dejal Gregorič z NIJZ. Pri tem je poudaril, da ta oblika prehranjevanja ni priporočilo, temveč še sprejemljiva oblika prehranjevanja. So zahteve staršev, ki želijo, da njihovi otroci jedo brezglutensko, vegansko ali vegetarijansko hrano, četudi niso diagnosticirani z alergijo ali intoleranco, upravičene? »Brezglutenski jedilnik za otroka, ki nima diagnosticirane celiakije, je čisti nesmisel. Veganska prehrana, ki povsem izloča živila živalskega izvora, pa je za otroke po mnenju stroke tvegana,« je odgovoril Gregorič. »Pri tem gre pogosto tudi za modne muhe, ki niso znanstveno utemeljene. Takšne različne obravnave otrok v šolah glede na posebna prepričanja in stališča staršev pa lahko vodijo v segregacijo otrok,« je dodal.
Znanje staršev o prehrani je po Gregoričevih besedah pogosto izkrivljeno tudi zaradi napačnih, nasprotujočih si ali celo zavajajočih sporočil, ki se pojavljajo v medijih. Starčeva stoji za tem, da glede na trenutno razpoložljiva sredstva in organizacijo pripravljajo maksimalno zdrave in kakovostne obroke. Pri tem pa morajo misliti tudi na to, da bo hrana dovolj privlačna za otroke. »Pri otrocih namreč to pogosto deluje kot marketing. En otrok reče, da ne bo jedel rdeče pese, potem pa naenkrat cela vrsta ne je rdeče pese,« je pojasnila Starčeva.
