Nadškofija Ljubljana v enem najzajetnejših denacionalizacijskih zahtevkov terja, da ji država v naravi vrne priobalni pas Bohinjskega jezera, površine okoli slapa Savica ter v Dolini Triglavskih jezer. Radovljiška upravna enota je vrnitev v naravi in tudi v obliki nadomestnih zemljišč z delno odločbo že zavrnila, nadškofija vztraja pri svojem, a končne odločitve o tem še vedno ni. Vrstijo se odločbe, pritožbe, tožbe...
Javno dobro zaradi oviranja denacionalizacije?
Upravna enota Radovljica se je pri zavrnitvi vračila v naravi priobalnega pasu Bohinjskega jezera (ko je voda visoka kot te dni, sega približno štiri tisoč kvadratnih metrov velika parcela, ki je predmet denacionalizacije, tudi v jezero) sklicevala na to, da gre za javno dobro, ki po zakonu o denacionalizaciji ni predmet vračanja v naravi, saj so to zemljišča, ki so v javni uporabi. Toda Nadškofija Ljubljana opozarja, da je bohinjski župan priobalni pas jezera za naravno vodno javno dobro razglasil šele junija 2009 in s tem nadškofiji poslabšal položaj denacionalizacijske upravičenke v primerjavi z ureditvijo pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji leta 1991.
Cerkev tudi meni, da se omejitev pravnega prometa nanaša samo na vodna zemljišča, ki so v lasti države, priobalni pas Bohinjskega jezera pa je v lasti občine, zato se je nadškofija pritožila na upravno sodišče, to pa je zadevo vrnilo v ponovno odločanje radovljiški upravni enoti. Njena načelnica Maja Antonič je pojasnila: »Za priobalni pas Bohinjskega jezera, sedmera jezera in slap Savica moramo v postopku ugotavljanja dejanskega in pravnega stanja raziskati, ali bi zakon o vodah v tem primeru lahko predstavljal oviro za vračilo v naravi.«
Nadškofija Ljubljana vztraja pri denacionalizacijskem molku in na vprašanja, povezana z denacionalizacijo, ne odgovarja, na ministrstvu za okolje in prostor pa menijo, da v konkretnem primeru obstajajo ovire za vračilo vodnih zemljišč v naravi. Občino Bohinj v denacionalizacijskem zahtevku, ki se nanaša na Bohinjsko jezero, slap Savica in Triglavska jezera, zastopa odvetnik Marko Klofutar. Tudi on meni, da priobalnega pasu ni mogoče vrniti v naravi. »Za to deloma obstaja ovira po zakonu o vodah, poleg tega priobalni pas z jezerom tvori celoto, ki je lastniško ne gre drobiti,« nam je povedal Klofutar in dodal, da denacionalizacijski zahtevek nadškofije za Bohinjsko jezero, slap Savica in Triglavska jezera pristojni včasih obravnavajo skupaj, občasno pa ločeno. »Za priobalni pas so že verjetno izpolnjeni pogoji za končno odločitev,« je ocenil.
Slap Savica in Dolina Triglavskih jezer čakata geodete
Kaj pa slap Savica, bo po novem v lasti in upravljanju Cerkve? »Kot državljan menim, da bi moral slap ostati javno dobro, torej v korist vseh. Ne vidim močnega zasebnolastniškega interesa, da bi ga vračali Cerkvi. Edina korist bi bilo verjetno pobiranje vstopnine,« nam je odvrnil Klofutar. Poudaril je, da občina vračilu gozdov Cerkvi na območju slapa Savica ne nasprotuje, bi pa bilo treba po njegovem tam najprej odmeriti poti do slapa, zidano stopnišče in vse objekte ter jih izločiti iz denacionalizacijskega zahtevka. Nadškofija Ljubljana je del zemljišč na vznožju slapa Savica že dobila nazaj, med drugim parkirišče. Tako morajo obiskovalci dvakrat seči v denarnico; najprej plačajo Cerkvi tri evre za parkiranje, nato še tri evre turističnemu društvu za ogled te naravne znamenitosti, ki sodi med najbolj obiskane.
Nadškofija Ljubljana zahteva nazaj tudi zemljišča v Dolini Triglavskih jezer, ki ležijo na območju Triglavskega narodnega parka. »Jezera geodetsko niso odmerjena, če bi bila, bi jih lahko izvzeli in denacionalizacijski upravičenki vrnili preostalo (nekaj kmetijskih in gozdnih zemljišč, ostalo je skalnato, neplodovito območje, op. p.). Mislim, da se tudi Cerkev strinja, da se jezera geodetsko odmerijo in obravnavajo ločeno,« je pojasnil Klofutar.
Nas bo na naravnih biserih ustavil napis »privat«?
Ustavni pravnik Lojze Ude nasprotuje vračanju naravnih znamenitosti v naravi. »V tem primeru se nam lahko zgodi kot v tujini, da bo kar sredi poti do Triglavskih jezer napis zasebno, kot je v Avstriji. Tam ponekod sploh ne moreš do Vrbskega jezera, ker te zatolče napis privat,« ugotavlja Ude. »Nepojmljivo mi je, da bi naravne lepote vračali v naravi. Nemogoče je, da bi bil kdor koli lastnik tega, kar nam je oblikovala narava, ne na vodi ne na kosu skale,« pa meni Viktorija Potočnik, direktorica Pionirskega doma, ki domuje v Baragovem semenišču, ki je prav tako že četrt stoletja predmet denacionalizacije.
Razlaščenci na morebitno vračanje naravnih lepot v naravi seveda gledajo drugače. »Če so bile prej lahko v rokah zasebnikov, ne vem, zakaj ne bi mogle biti tudi zdaj, saj jih nihče ne bo nikamor prestavil. Kdor je bil v zemljiški knjigi na neki nepremičnini vpisan kot lastnik in mu jo je agrarna zgodba vzela, temu naj jo tudi vrne,« je odločna Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja.
Tatjana Pihlar
