Polna dvorana sejne sobe četrtne skupnosti Bežigrad je pokazala, da Bežigrajčanom, ki stanujejo na območju med Parmovo ulico in Dunajsko cesto, še zdaleč ni vseeno, kaj se bo dogajalo v njihovi okolici. Sosedje, ki se že združujejo v civilno iniciativo, so na predstavitvi osnutka odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Parmove Mestni občini Ljubljana in investitorjem povedali, da ne morejo podpreti gradbenih projektov, ki bi z več vidikov poslabšali življenje tam stanujočih občanov.
Promet že zdaj krhek
Prostorski načrt na območju med Parmovo ulico, ulico Bežigrad, železnico in Kurilniško ulico namreč predvideva gradnjo več objektov, v katerih bi bilo prostora za do 550 stanovanj ali nove poslovne prostore, ki naj bi z dodatnim prometom poslabšali prometno situacijo. »Cel kup stvari je zelo problematičnih. Kot se je slišalo na javni razpravi, pa je glavni pomislek prometna ureditev. Že danes je stanje v Parmovi ulici katastrofalno, saj je to dostopna ulica za celotno območje,« je situacijo opisala tam živeča občanka Mateja Maček. »Absolutno ne nasprotujemo, da se območje uredi, gotovo pa ne želimo živeti v nekem neobvladljivem čebelnjaku,« je dodala Mačkova.
Ko se je na javni razpravi izkazalo, da osnutek prostorskega načrta temelji na prometni študiji, ki je bila pripravljena že leta 2008, so nekateri krajani zahtevali pripravo ažurne prometne študije. Ta bi morala upoštevala trenutne prometne razmere in predvideti, kako bi tako obsežna novogradnja vplivala na promet v njihovem okolišu.
»Dokler ne bo promet primerno urejen, bom zagovarjal popolno zavrnitev tega prostorskega načrta,« je poudaril mestni svetnik Anže Logar, ki prav tako stanuje ob Parmovi ulici. V debato se je vključil tudi arhitekt Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti, ki je projektiral bližnji Islamski versko-kulturni center. »Generalno gledano gre za prevelike zmogljivosti, ki posledično povzročajo cel kup problemov, od poslabšanja prometnega stanja naprej. Osnovna rešitev bi bila, da bi se zmanjšalo višine in posledično zmogljivosti stavb, kar bi precej pomagalo rešiti probleme,« je ocenil Bevk. Dodal je, da se mu zdi neprimerno neposredno ob džamiji, ki je visoka 24 metrov in ima 40 metrov visok minaret, umestiti 52,5 metra visoko stolpnico.
Parkovne površine ali parkirišča?
Logarja je zaskrbelo, da lastniki zemljišč ne bi zgolj odstranili stavb in nato uredili parkirišča. Predstavnica družbe, ki je pripravila osnutek prostorskega akta, Mojca Kalan Šabec mu je pojasnila, da osnutek prostorskega načrta kot začasne ureditve ne dovoljuje parkirišč, temveč predpisuje parkovne površine.
A ob tem ne gre pozabiti, da je občina v preteklosti naknadno že dovolila spremembo prostorskih načrtov, da so omogočali začasno ureditev parkirišč. Ljubljanski mestni svet je recimo februarja letos potrdil ravno takšno spremembo prostorskega načrta za območje nekdanjih učnih delavnic ob ulici Bežigrad.
Pričakujejo podporo četrtne skupnosti
Da je prometno situacijo na širšem območju Parmove treba urediti, se je strinjala tudi predsednica četrtne skupnosti Bežigrad Tadeja Vengar, ki je občane večkrat pozvala, naj svoje pripombe na prostorski načrt pošljejo na občinski oddelek za urejanje prostora. Predlagala jim je, naj kopije pripomb pošljejo tudi na četrtno skupnost, da bodo s problematiko dobro seznanjeni tudi četrtni svetniki.
Prisotni Bežigrajčani pa so Vengarjevi jasno dali vedeti, da od četrtne skupnosti pričakujejo podporo in da se bo četrtna skupnost uprla tem načrtom. »Žalosti nas dejstvo, da občina pri prostorskem načrtovanju po našem mnenju ni upoštevala potreb občanov in davkoplačevalcev in da zasleduje interese kapitala,« je dejala Mačkova.
Kolesarska steza ni predvidena
Ker je zaradi novogradnje predvidena prenova vseh glavnih komunalnih vodov, ki tečejo pod Parmovo ulico, bo tudi slednja rekonstruirana. A tamkajšnje krajane skrbi, da bi prenova Parmove po kosih še dodatno ohromila njihova življenja, zato si prizadevajo, da bi bila prenovljena naenkrat. Zagovarjajo tudi ureditev kolesarske steze na Parmovi, ki je prostorski načrt ne predvideva, ker naj bi kolesarji zaradi omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro lahko vozili kar po cestišču.
