»Nad kakovostjo vina se ne more pritoževati noben vinar«

Zaradi velikih zalog cene cvička padajo

Po pojasnilih Silvana Peršolje, direktorja Vinske kleti Goriška brda, ki združuje 400 vinogradniških družin, je letina za četrtino manjša in znaša 5600 ton grozdja oziroma okoli 3,8 milijona litrov vina. V družbi Vinakoper so pridelali 4500 ton grozdja, iz katerega bo nastalo 3,4 milijona litrov vina. To je za okoli osem odstotkov več kot lani in pet odstotkov manj od načrtovanega, je pojasnil predsednik uprave družbe Vinakoper Nevijo Pucer. Za četrtino manjšo letino imajo tudi Radgonske gorice, v največji meri poznane po izdelavi penin. Kot je pojasnil predsednik uprave Borut Cvetkovič, so skupaj pridelali in odkupili 4000 ton grozdja, iz katerega bodo proizvedli okoli tri milijone litrov vina. Kljub neugodnim vremenskim okoliščinam v podravskem vinorodnem okolišu je bila letošnja letina za Ptujsko klet nadpovprečna. »Poletje je bilo dokaj toplo, pozeba, ki je razdejala Zgornjo Štajersko in Avstrijo, Haloz ni prizadela v tolikšni meri,« je povedal direktor Vinko Mandl. V Ptujski kleti so letos obdelovali tudi 52 hektarjev vinogradov Vinaga v stečaju, na katerih so pridelali 100 ton grozdja. Celotna pridelava grozdja je znašala 1,5 milijona kilogramov, iz katerega bodo pridelali okoli milijon litrov vina. Po Mandlovih pojasnilih je Ptujska klet oktobra na največjem svetovnem vinskem ocenjevanju AWC na Dunaju petič zapored prejela posebno priznanje za najboljšega slovenskega vinarja.

V KZ Krško, vodilnem slovenskem proizvajalcu cvička, so lani odkupili okrog 1750 ton grozdja, iz katerih bodo pridelali 1,3 milijona litrov cvička, kar na letni ravni predstavlja 15-odstotni padec. Po opozorilih direktorja KZ Krško Janeza Živiča se cene cvička v zadnjem času zaradi velikih zalog občutno znižujejo. Vodja vinske kleti KZ Metlika Andrej Škof je pojasnil, da jim je kljub delni pozebi in toči letos uspelo odkupiti približno četrtino več grozdja kot lani, in sicer okoli 550.000 kilogramov, iz katerega bodo pridelali približno 440.000 litrov vina.

Manj subvencij za obnovo

Vsi vinarji so si enotni, da pri pridelavi vina država nima ustrezne strategije. Po Škofovih pojasnilih slovenski vinogradniki premalo investirajo v obnavljanje nasadov in novo opremo, kar nakazuje, da je panoga v krizi. »Medtem ko je Slovenija v devetdesetih letih izvozila okoli 80 milijonov litrov vina, ga danes izvozimo le še približno 10 milijonov. Ker so na ministrstvu ocenili, da je v Sloveniji dovolj vinogradov, je država z začetkom letošnjega leta znižala subvencije za obnovo vinogradov in nove zasaditve trte. Te so mogoče le na sedanjih vinogradniških površinah. Zato ne bo nobeno presenečenje, če bo v obdobju od pet do deset let vina začelo primanjkovati,« je opozoril Škof.

Vinarji niso povezani

Po Peršoljevih pojasnilih jim pri povezovanju vinarjev v Sloveniji ne uspe najti ustrezne formule: »Vse kaže, da bomo tudi v prihodnje imeli veliko število majhnih pridelovalcev.« Cvetkovič pravi, da si država sicer prizadeva, da bi Slovenija postala prepoznavna vinska dežela, vendar pri tem ni ravno uspešna. »Za to so krivi tudi vinarji, ki v primerjavi z italijanskimi in avstrijskimi niso povezani,« je dodal. Po Pucerjevem prepričanju takšno stanje ustreza ministrstvu, saj se mu ni treba pretirano ukvarjati z vinarji. Dodal je, da vinarji na sejme v tujino odhajajo vsak po svoje, stojnice pa imajo postavljene na več različnih koncih. Po drugi strani pa je Mandl prepričan, da zaradi predanega dela, v prvi vrsti vinarjev iz Goriških brd, ki jim sledijo tudi štajerski, Slovenija postaja počasi prepoznavna kot vinska destinacija. Z odkrivanjem Slovenije kot turističnega bisera se po njegovi oceni tudi vinarjem obetajo boljši časi.