Fakulteta za zdravstvo Jesenice je letošnje študijsko leto začela veselo – Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu je po dobrih dveh letih intenzivnih priprav fakulteti potrdila akreditacijo njenega doktorskega študija zdravstvene vede. Gre za 3. bolonjsko stopnjo študija, ki jo v tujini poznajo tudi na tem področju, pri nas pa gre za novost. »Prvi študenti se bodo lahko vpisali v študijskem letu 2017/2018, pričakujemo pa, da bodo bodoči doktorandi ključni nosilci razvoja zdravstvenih ved v Sloveniji in tudi v mednarodnem okolju,« pravi dekanka fakultete Brigita Skela Savič. »S pridobitvijo 3. bolonjske stopnje, s katero zaokrožujemo celotno izobraževalno vertikalo, je našim strokovnjakom uspel nov pionirski dosežek,« ponosno dodaja.
Tri smeri doktorskega študija
Potencialni doktorski študenti se z vprašanji že obračajo na fakulteto, opaža dekanka. Za prihodnje študijsko leto bodo predvidoma razpisali 21 mest, na vsaki smeri bo doktorski študij lahko opravljalo po največ sedem študentov. »Vpis ne more biti masoven, ker usposobljenih raziskovalcev s tega področja pri nas ni veliko. Povezali smo se s fakultetami v Sloveniji, k sodelovanju smo povabili tudi tuje profesorje, ki so prepoznani po svojem raziskovalnem delu,« opisuje dr. Skela-Savičeva.
Nov doktorski študij zdravstvene vede sestavljajo tri smeri: zdravstvena nega, promocija zdravja in zdravstveni menedžment. Kdaj pa bo Slovenija dobila prvega tovrstnega doktorja? Kandidati bodo morali opraviti obveznosti treh letnikov, pojasnjujejo na fakulteti. »V drugem letniku bodo oddali dispozicijo doktorske disertacije in če bodo zelo delavni, lahko disertacijo oddajo v recenzijo do konca tretjega letnika. Po optimističnih predvidevanjih lahko doktorirajo v absolventskem stažu, torej v štirih letih. Vendar gre za izredni študij, študent pa se na raziskovalni poti srečuje z ovirami, ki jih mora ob spremljavi mentorja samostojno reševati. Zato realno ocenjujemo, da bomo prvega doktoranda imeli v študijskem letu 2021/2022,« napoveduje dekanka.
V prakso bodo vnašali spremembe
Na fakulteti opozarjajo tudi na uporabnost znanja, ki ga bodo doktorandi pridobili. »S poglobljenim znanjem bodo sposobni za samostojno znanstveno raziskovalno delo ter ovrednotenje rezultatov raziskav, s katerimi bodo lahko vnašali spremembe v praksi, delodajalcem bodo v pomoč pri reševanju znanstvenih in strokovnih problemov ter oceni potreb po izvedbi raziskav v kliničnem okolju,« poudarja koordinatorica akreditacije in prodekanka za izobraževanje Sanela Pivač.
Prodekanka za raziskovanje in razvoj Simona Hvalič Touzery pa opozarja, da bodo doktorandi učinkoviteje vplivali na javne politike na področju zdravja in zdravstva kot sistema in se bolje odzivali na potrebe javnosti ter prispevali k dvigu kakovosti zdravstvene obravnave. »Glede na izkušnje nekaterih drugih držav pa bo treba paziti, da bodo potenciali doktorskih študentov, med katerimi pričakujemo največ medicinskih sester, v kliničnem okolju izkoriščeni, na kar bo pomembno vplival odnos delovnega in širšega okolja nanje,« opozarja.
