Ljubljana je ta teden gostila dve jezikovni konferenci. Sredi tedna je potekala 4. mednarodna konferenca Computer-Mediated Communication and Social Media Corpora for the Humanities (CMC), kjer so bile med drugim predstavljene analize uporabe emotikonov v spletnih komentarjih, uporabe alfanumeričnih znakov med slovenskimi tviteraši in jezika tviterašev, danes pa teče še zadnji dan 10. mednarodne konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (JTDH), ki se s področja jezikovnih tehnologij (skupek tehnologij, katerih namen je računalniško procesiranje naravnega jezika) širi na področja digitalne humanistike. Obe konferenci sta postregli s spoznanji, ki niso zanimiva le za jezikoslovce, pač pa tudi za širšo javnost.
Iskanje jezikovnega ravnotežja
Korpusni jezikoslovec Jaka Čibej se ukvarja z regionalnimi jezikovnimi različicami slovenščine na twitterju. Ugotavlja, da sicer pretežno pišemo na podoben način ne glede na regijo, a razlike vendarle so. Samo Štajerci uporabljajo besedo čuj, le Gorenjci ejga in le Primorci alora, besed si med regijami praviloma ne sposojamo. So tudi besede, ki jih pogosto narečno zaznamujemo, tipična je zaimek jaz v različicah jst, js, jast, jest, ges in tako dalje. Enako velja za besedo saj v različicah saj, sej in sj. Sj denimo ne zapišejo nikjer drugje kot na Gorenjskem.
Na splošno Čibej ugotavlja, da je komunikacija na spletu nekje vmes med pisno in govorjeno, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da je jezik na spletu močno pogovoren. Veliko je odvisno od individualne odločitve oziroma sloga: »Nekateri zelo veliko truda vložijo v to, da pišejo čim bolj tako, kot govorijo. A večina lovi ravnotežje. Ne bi radi izpadli preveč zategnjeni ali resni s standardnim jezikom, po drugi strani pa tudi ne bi bili radi nerazumljivi.«
Slovenščina nad angleščino
Raziskovalka na področju leksike Polona Gantar je skupaj s kolegi raziskovala jezik na družbenem omrežju twitter in ustvarila mali slovarček tviterščine – tipičnih izrazov, ki se pojavljajo v slovenskih tvitih. Ugotavlja, da ogromno besed na twitterju pomeni nekaj drugega, kot pravijo »uradne« definicije v slovarjih, torej v slovarju novejšega besedja in SSKJ. Primer: beseda spojler po uradni definiciji pomeni avtomobilski del, a danes na spletu z njo predvsem označujemo razkritje konca filma. Dober primer je tudi glumiti ali glumac, kjer kvalifikator pravi, da je beseda zastarela, a beseda je na spletu živa in v rabi.
Twitter je seveda tudi »gojišče« leksike, ki prihaja iz tujih jezikov, zlasti iz angleščine, a tudi iz nemščine in španščine. Raziskovalna skupina, v kateri so poleg Gantarjeve še Iza Škrjanec, Darja Fišer in Tomaž Erjavec, pa je v prvi vrsti razbila mit o tem, da naj bi z internetno komunikacijo angleščina popolnoma nadvladala in zamenjevala slovenščino. »Vse tujke slovenščina golta sistemsko. Sklanjamo jih po slovensko, spregamo jih po slovensko, zapisujemo jih po slovensko.« Pomislimo samo na besedo followat. Gantarjeva pravi, da to potrjuje, da slovenščina še malo ni ogrožena, pač pa je živ, aktiven, suveren jezik.
Pozitivni bolj čustveni
Raziskovalka na področju analize sodobnih diskurzov Ana Zwitter Vitez je skupaj z Darjo Fišer analizirala pozitivna in negativna čustva v spletnih komentarjih. Njune ugotovitve pa se močno razlikujejo od tega, kar bi morda intuitivno pričakovali: čustvene vulgarizme, velike tiskane črke, zaporedne klicaje pri negativnih komentarjih. Analiza na ravneh skladnje, besed in zapisa je pokazala, da so negativni komentarji bistveno bolj nevtralni kot pozitivni. Pri pozitivnih pogosto samo rečemo »Držim pesti!!!«, pri negativnih pa radi utemeljujemo, kar hkrati pomeni, da so negativni komentarji daljši kot pozitivni.
Ena od možnih razlag po mnenju Ane Zwitter Vitez je ta: »Spletni uporabniki na neki način iščejo svojo identiteto prek anonimnega spletnega argumentiranja. Tisti, ki išče pozitivno, mu ni problem pisati v svojem dialektu in pokazati čustev, tisti, ki pa piše negativno, se hoče predstaviti kot reflektiran posameznik, ki mnenje goji neodvisno od geografskih in družbenih skupin.«
