Tuji nepremičninski skladi odkrili Slovenijo

Banke lahko vplivajo na ponudbo

Lenarčič je na osnovi podatkov o stanovanjskih nepremičninah ugotovil, da bodo cene stanovanj zaradi pomanjkanja novih investicij v njihovo gradnjo in zaradi počasne rasti razpoložljivega dohodka prebivalstva v bližnji prihodnosti ostale na približno enaki ravni kot sedaj. Kar pa ne pomeni, da kakšna javna dražba ali razprodaja ne bi mogla postreči z občutno nižjimi cenami kot sicer. Vpliva večjih enkratnih dogodkov ni mogoče napovedati, pa čeprav je med nepremičninarji že mogoče slišati, da bi predvsem prodaja stanovanj v rokah bank upnic lahko vplivala na znižanje cen novih nezasedenih stanovanj.

Prav cene takšnih stanovanj so lani poskočile in se v primerjavi z letom 2014 dvignile za okoli šest odstotkov (na povprečnih 2200 evrov za kvadratni meter), medtem ko so cene rabljenih stanovanj padle za dober odstotek in so se vrtele okoli 1440 evrov na kvadratni meter. Lastnika je zamenjalo 9300 stanovanj, kar je 11 odstotkov več kot leta 2014.

Največ transakcij je bilo v Ljubljani, kjer pa ponudba stanovanj še vedno upada. Večjih projektov gradnje novih stanovanj lani namreč ni bilo, investitorji so končevali predvsem manjše projekte za znane kupce. Ponudba novih stanovanj je tako omejena predvsem na Celovške dvore, Njegošev kvart in Eko srebrno hišo s skupno 600 neprodanimi enotami, si pa Ljubljančani po napovedih investitorjev v prihodnjih letih lahko obetajo še 450 novih stanovanj. Za povprečno ljubljansko družino so zanimiva predvsem dvo- in trisobna stanovanja, ki stanejo od 150.000 do 160.000 evrov.

Stare stavbe za podjetja

Dogajanju na najrazvitejšem segmentu slovenskega nepremičninskega trga pa ni sledil skromen promet s poslovnimi nepremičninami. Ker so se številna podjetja opekla z nakupom prostorov, ki so v času krize postali predvsem breme, se zdaj tudi v slovenskih podjetjih krepi najemanje prostorov, kot je to običajno v tujini. Toda podjetja imajo velike težave z iskanjem modernih poslovnih stavb. Večino ponudbe namreč predstavljajo starejše poslovne stavbe iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, ki so zasnovane prostorsko in energetsko potratno, zato je njihovo upravljanje in vzdrževanje drago, še dodatno pa ga otežuje etažno lastništvo. »Obratovalni stroški novih stavb znašajo od dva do tri evre za kvadratni meter, pri starejših stavbah pa se vrtijo med pet in sedem evrov,« je povedala Ostankova; novih večjih investicij na tem področju ni napovedanih.

Še slabše je v Sloveniji razvit trg industrijskih nepremičnin, ki je pravzaprav edini, na katerem doslej ni bilo špekulativne gradnje. Rezultat je ponudba, ki zajema izključno nepremičnine iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, grajene za potrebe točno določenih podjetij. Predvsem mednarodna distribucijska medtem vse bolj povprašujejo po modernih skladiščih.

Prvi Američani in Južnoafričani

V lanskem in letošnjem letu so Slovenijo vendarle odkrili tudi tuji investitorji. Ameriška sklada Lone Star sta z nakupom nepremičninskega portfelja Centrice ob nepremičninah na Hrvaškem in v Srbiji prišla tudi do trgovskih centrov Qlandia oziroma skupno 23 poslovnih nepremičnin v Sloveniji. Južnoafriški nepremičninski sklad Greenbay je kupil Planet Tuš v Kopru, pred kratkim pa tudi stari Kolizej v Ljubljani, na mestu katerega naj bi zrasel luksuzni poslovno-stanovanjski kompleks.